Marija Ana Viktorija Bavarska (1660–1690) — dauphinja, mati Ludvika XV. in Filipa V.

Marija Ana Viktorija Bavarska (28. november 1660 – 20. april 1690) je bila žena Ludvika, velikega deželnega glavarja in v Franciji znana kot dauphinja Marija Ana Viktorija. Imela je tri sinove; med njimi so bili predniki dveh kasnejših evropskih monarhov — očeta francoskega kralja Ludvika XV. in španskega kralja. Na dvoru so jo pogosto preprosto imenovali Madame la Dauphine. Bila je sestra Violante Beatrice Bavarske, zadnje velike princese toskanske iz družine Medici. Bila je hči Ferdinanda Marije, bavarskega volilnega kneza, in Henriette Adelaide Savojske.

Življenjepis

Rojena v vladarski družini Wittelsbachov v času, ko so evropske dinastične zveze pogosto odločale o političnih razmerjih, je Marija Ana prinesla v zakon z Ludvikom pomembno povezavo med Bavarsko in francosko krono. Poroči sta se leta 1680; poroka je okrepila zavezništvo med Francijo in Bavarsko ter utrdila položaj njene družine na evropskem odru.

Vlogo dauphinje je opravljala v izredno formalnem in sijajnem okolju Ludvikovega izžarevajočega dvornega protokola. Poznano je, da je bila pobožna in skromna oseba, katere javna prisotnost je bila manj politično izpostavljena v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami dvora. Kljub temu je njeno največje trajno vplivanje prišlo skozi potomstvo: njeni sinovi so odigrali ključno vlogo pri nadaljnjem poteku evropske zgodovine.

Otroci in potomstvo

• Louis, vojvoda Burgundije (1682–1712) – eden od njenih sinov, ki je bil oče kasnejšega francoskega kralja Ludvika XV.; njegova potomstva sta zagotovila nadaljevanje francoske linije Bourbonov.
• Filip V. Španski (1683–1746) – njen drugi znani sin, ki je postal prvi Bourbon na španskem prestolu in je imel osrednjo vlogo v dogajanjih ob izbruhu in posledicah vojne za špansko nasledstvo.
• Karol, vojvoda Berry (1686–1714) – tretji sin, ki je imel krajšo življenjsko pot in ni pustil trajnejše dinastične linije v primerjavi z brati.

Smrt in zapuščina

Marija Ana Viktorija je umrla mlada, 20. aprila 1690, pri 29 letih. Predčasna smrt je pomenila, da ni dočakala vseh daljnosežnih posledic svojih družinskih vezi — predvsem vzpona sina Filipa na španski prestol in naslednjih generacijskih preobratov v evropski politiki. Kljub kratkemu življenju je njena vloga kot matere pomembnih Bourbonov naredila njen položaj zgodovinsko pomemben: iz njenih otrok so se razvile veje, ki so krojile zgodovino Francije in Španije v 18. stoletju.

Danes jo zgodovinopisje obravnava kot članico pomembne evropske dinastije, katere poroka in potomci so močno vplivali na razmerja moči v zgodnjem novem veku. Njeno ime se pogosto omenja v povezavi z dynastičnimi zvezami med Bavarsko, Francijo in Španijo ter z vlogo njene družine pri oblikovanju politične karte Evrope v naslednjih desetletjih.