Marija Antonija Španska (šp. María Antonia Fernanda; 17. november 1729 – 19. september 1785) je bila španska infantka, najmlajša hči Filipa V. Španskega in Elizabete Farneške. Po poroki je postala kraljica Sardinije kot žena Viktorja Amadeja III. sardinskega. Z bodočim Viktorjem Amadejem III. se je uradno poročila 31. maja 1750. Njuno zakonsko življenje je bilo po večini opisano kot spokojno in družinsko usmerjeno; imela sta 12 otrok. V Italiji je znana kot Maria Antonietta, včasih pa jo napačno imenujejo Marija Ferdinanda. Njeno polno ime je bilo Maria Antonia Fernanda.

Življenje in ozadje

Rojena v hiši španskih Bourbonov je Marija Antonija odraščala v okolju močnih dvornih vezi in političnih zavez, ki jih je oblikovala njena mati, Elizabeta Farneška. Kot članica kraljeve družine je bila vzgojena za vlogo, ki je pogosto vključevala dinastične zveze in poroke z evropskimi rodbinami. Po poroki z Viktorjem Amadejem III. je postala del habsburško-savojskega dvora, ki je imel pomembno vlogo v severni Italiji in sredozemskem območju.

Poroka in potomci

Poroka iz leta 1750 je bila tipična dinastična zveza, namenjena utrditvi odnosov med Hišo Bourbon v Španiji in Hišo Savoj v Sardiniji. Par je imel dvanajst otrok; med njimi so bili trije, ki so pozneje sedeli na sardinskem prestolu.

  • Karel Emanuel IV (Carlo Emanuele IV; 1751–1819) – kralj Sardinije (reign 1796–1802).
  • Viktor Emanuel I (Vittorio Emanuele I; 1759–1824) – kralj Sardinije (reign 1802–1821).
  • Karel Felix (Carlo Felice; 1765–1831) – kralj Sardinije (reign 1821–1831).

Poleg sinov so bile njene hčere pomembne v evropskih dinastičnih zvezah: dve od njih sta se poročili s člani francoske kraljeve hiše — princesa Marija Giuseppina je postala soproga bodočega kralja Francije Ludvika XVIII., princesa Marija Tereza pa se je poročila s kasnejšim kraljem Karolom X.

Vloga kot kraljica in vpliv

Ko je njen mož leta 1773 sedel na sardinski prestol kot Viktor Amedej III., je Marija Antonija postala kraljica konsort. Kot članica dveh pomembnih evropskih dinastij je predstavljala vez med španskimi Bourboni in savojskim dvorom. Njena vloga je bila predvsem reprezentativna in družinska; skrbela je za dvorsko življenje, podporo dobrodelnim dejavnostim in vzgojo otrok, hkrati pa je prispevala k utrjevanju meddržavnih zavez z zakonci in porokami svojih otrok.

Smrt in pogreb

Marija Antonija je umrla 19. septembra 1785. Po smrti je bila pokopana med člani savojske družine v skladu s tedanjo tradicijo. Njena smrt je za družino in dvor pomenila konec obdobja, v katerem so bili močni pritiski političnih in dinastičnih razmerij ter dvorske diplomacije.

Zapuščina in pomen

Marija Antonija Fernanda ostaja zapisana v zgodovini kot predstavnica povezav med velikimi evropskimi hišami 18. stoletja. Njena glavna zgodovinska vloga je vezana na potomce in politične zveze, ki so z zakonci in porokami njenih otrok vplivale na razmerja v Evropi v času pred francoskimi revolucijami in napetostmi konec 18. stoletja. V italijanskih in španskih virih se navadno navaja kot Maria Antonietta Fernanda oziroma María Antonia Fernanda.