Rex Wayne Tillerson (rojen 23. marca 1952) je ameriški poslovnež in 69. državni sekretar Združenih držav Amerike v obdobju 1. februar 2017–31. marec 2018. Pred vstopom v politiko je dolga leta deloval v energetskem sektorju; do imenovanja v vlado je bil dolgoletni vodja in izvršni direktor naftnega velikana Exxon Mobil Corporation, enega največjih mednarodnih energetskih podjetij. V podjetje se je zaposlil kmalu po končani univerzi in z napredovanjem v različnih mednarodnih funkcijah dosegel položaj predsednika in izvršnega direktorja, ki ga je zasedal v zadnjih letih pred upokojitvijo konec leta 2016.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Tillerson se je rodil v ZDA in je študiral gradbeništvo; diplomiral je na Univerzi v Teksasu v Austinu. Po diplomi je leta 1975 začel svojo kariero pri družbi Exxon, kjer je delal na različnih inženirskih in vodstvenih položajih po svetu. Dolga kariera v Exxonu ga je izoblikovala kot menedžerja z izkušnjami v mednarodnem poslovanju in energetiki.

Kariera v ExxonMobil

V ExxonMobilu je Tillerson napredoval skozi vrsto vodstvenih položajev, vključno z odgovornostmi za tuje operacije in razvoj novih področij poslovanja. Leta 2006 je prevzel mesto predsednika in izvršnega direktorja podjetja, kjer je vodil družbo skozi obdobje visokih dobičkov, rasti pa tudi kritik. Pod njegovo taktirko je podjetje ostro branilo svoje interese v svetovni energetiki, obenem pa je bilo tarča kritik okoljevarstvenih organizacij in nekaterih znanstvenikov zaradi stališč in ravnanja podjetja v zvezi z globalnim segrevanjem in politiko glede fosilnih goriv.

Imenovanje za državnega sekretarja in mandat

Decembra 2016 je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump napovedal, da bo Tillersona imenoval za državnega sekretarja. Senat Združenih držav Amerike je njegovo imenovanje potrdil 1. februarja 2017 z večino glasov in kmalu je prevzel položaj. Kot zunanjepolitični vrh slovenske ekvivalence ameriškega State Departmenta je bil odgovoren za vodenje diplomatske mreže ZDA in sodelovanje pri oblikovanju zunanje politike do ključnih vprašanj, kot so odnosi z Rusijo, programi Severne Koreje in sporazum z Iranom.

Stil vodenja, nesoglasja in odhod

Tillerson je v Washingtonu izstopal kot poslovni outsider brez predhodnih izkušenj na visokih diplomatskih položajih, kar je zanetilo razpravo o primernosti izbire. Njegovo vodenje je zaznamovala želja po reorganizaciji državnega sekretariata in večji učinkovitosti, a tudi spori z nekaterimi člani administracije ter poročila o nesoglasjih glede ocen obveščevalnih služb in pristopov do Rusije. Dne 13. marca 2018 je predsednik Trump razglasil, da bo Tillersona z mesta državnega sekretarja zamenjal Mika Pompea, pri čemer je bil Tillersonov uradni zadnji delovni dan 31. marec 2018.

Kontroverznosti in odzivi

  • Potrditev v Senatu je bila predmet politične razprave; nasprotniki so izpostavljali njegovo dolgoletno povezanost z naftno industrijo in pomanjkanje izkušenj v diplomatskih krogih.
  • Tillerson je bil tarča kritik okoljevarstvenih in nekaterih znanstvenih krožkov zaradi politike Exxona glede podnebnih sprememb v času njegovega vodenja.
  • Med njegovim mandatom so bili tudi pritiski na zmanjšanje proračuna in kadrovske spremembe na State Departmentu, kar je sprožilo kritike med kariernimi diplomati o načinih, postopkih in vplivu na ameriško diplomatsko prisotnost v svetu.

Osebno

Tillerson se je v javnosti predstavljal predvsem kot poslovnež; o zasebnem življenju govori relativno malo. Po odhodu iz vlade se je umaknil iz aktivnega javnega upravljanja ameriške zunanje politike in se posvetil drugim zasebnim aktivnostim.

Rex Tillerson ostaja pomembna osebnost sodobne ameriške politike in poslovne zgodovine zaradi svoje vloge v eni največjih energetskih družb in zaradi kratkega, a opaznega mandata na čelu ameriške diplomacije.