Richard Stallman: ustanovitelj GNU, avtor GPL in zagovornik prostega programja
Richard Stallman — ustanovitelj GNU, avtor GPL in zagovornik prostega programja; zgodba o hekerju, Emacsu, copyleftu in boju proti lastniški programski opremi.
Richard Stallman (rojen 16. marca 1953) je ustanovitelj gibanja za prosto programsko opremo, pobudnik projekta GNU in ustanovitelj Fundacije za prosto programsko opremo. Velja za enega najbolj vplivnih ideologov prostega programja in je znan heker v izvorni, pozitivni rabi besede — to pomeni nekoga, ki globoko razume in izboljšuje računalniške sisteme. Med njegovimi tehničnimi prispevki sta najpomembnejša program GNU Emacs in prevajalnik GNU C; poleg tega je razvil tudi razhroščevalnik GNU. Stallman je eden glavnih avtorjev Splošne javne licence GNU (GNU GPL ali GPL), katere prva različica je izšla konec osemdesetih in je postavila pravno podlago za koncept copyleft — mehanizem, ki dovoljuje prosti razširjanje in spreminjanje programske opreme hkrati pa zahteva, da ostane izvod in izpeljave prosti pod enakimi pogoji.
Stallman je v zgodnjih letih deloval predvsem na Massachusetts Institute of Technology (MIT), kjer je v programu AI Lab ustvarjal programsko opremo in razvijal ideje, ki bodo vodile do projekta GNU. Leta 1983 je javno najavil projekt GNU z namenom ustvariti popolnoma svoboden operacijski sistem, leta 1985 pa je ustanovil Fundacijo za prosto programsko opremo (Free Software Foundation), da bi ta cilj podprl institucionalno in pravno.
Fokus njegovega dela ni bil le tehničen, temveč tudi filozofski: Stallman je utemeljil razliko med »prostim« programjem in »lastniškim« programjem ter uveljavil izraz „prosta programska oprema“ (free software) z jasnim pomenom svoboščin — ne pa nujno brezplačnosti. Te temeljne svoboščine so pogosto povzete kot štiri temeljne pravice: svoboda za zagon programa za katerikoli namen, svoboda za preučevanje, kako program deluje (zahteva dostop do izvorne kode), svoboda za razširjanje kopij in svoboda za izboljševanje programa ter razširjanje izboljšanih različic. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je Stallman velik del časa posvetil političnim kampanjam, v katerih je zagovarjal prosto programsko opremo in se boril proti lastniški programski opremi, patentom za programske ideje ter širitvi zakonodaje o avtorskih pravicah, ki bi po njegovem mnenju omejevala svobodo uporabnikov.
Stallman je skozi desetletja tudi aktivno opozarjal na terminološke in kulturne razlike med gibanjema: sam vztrajno uporablja ime GNU/Linux za operacijski sistem, ki vsebuje Linuxovo jedro skupaj z orodji in knjižnicami projekta GNU, in nasprotuje pojmovanju prostega programja zgolj kot tehnološkega ali tržnega pojma. Čeprav je veliko njegovih prizadevanj usmerjenih v javne nastope in zagovorništvo, programiranju podarja še vedno čas in razvoju GNU Emacs posveča mnogo svoje tehnične pozornosti.
Stallman je bil nagrajen in priznan v številnih krogih akademske in tehnološke skupnosti; med drugim je prejel prestižne nagrade in štipendije za svoje delo. Živi skromen življenjski slog in ga podpirajo različne štipendije ter donacije, kar mu omogoča, da se posveča tako razvoju programske opreme kot javnim razpravam o svobodi programske opreme.
V zadnjih letih njegove javne izjave in nekatere osebne zadeve niso redke tarče kritik in polemik. Leta 2019 je zaradi spornih izjav odstopil z nekaterih javnih položajev; v naslednjih letih so sledili poskusi vrnitve v določene organe in nova nasprotovanja s strani delov skupnosti, kar je sprožilo obsežne debate o vodstvu in vrednotah v gibanju za prosto programsko opremo. Kljub tem sporom ostaja Stallman osrednja in pogosto polarizirajoča osebnost v globalnem premisleku o pravicah uporabnikov, svobodi programske opreme in etiki tehnologije.
Njegov vpliv je trajen: koncepti, ki jih je uveljavil, zlasti GPL in copyleft, so fundamentalno spremenili način, kako mnogi razvijalci in organizacije gledajo na delitev programske opreme. Poleg tega so ideje o pomenu uporabniških svoboščin vplivale na širše tehnološke, pravne in etične razprave o nadzoru, zasebnosti in dostopu do znanja v digitalnem svetu.
Richard Stallman
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Richard Stallman?
O: Richard Stallman je ustanovitelj gibanja za prosto programsko opremo, projekta GNU in Fundacije za prosto programsko opremo. Je tudi znan heker.
V: Katere programe je ustvaril Richard Stallman?
O: Richard Stallman je ustvaril GNU Emacs, GNU C Compiler in GNU Debugger.
V: Kaj je Splošna javna licenca GNU (GNU GPL ali GPL)?
O: Splošna javna licenca GNU (GNU GPL ali GPL) je najpogosteje uporabljena licenca za prosto programsko opremo, katere začetnik je bil Richard Stallman. Z njo je bil uveden koncept copyleft.
V: Kako Richard Stallman danes preživlja večino svojega časa?
O: Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja Richard Stallman večino svojega časa preživi kot politični aktivist, ki govori o prosti programski opremi in se bori proti lastniški programski opremi, patentom za programske ideje in širitvi avtorskega prava. Čas, ki ga še vedno porabi za programiranje, porabi za GNU Emacs.
V: Kakšno podporo trenutno prejema Richard Stallman?
O: Richard Stallman trenutno prejema različne štipendije.
V: Ali Richard Stallman živi ekstravagantno?
O: Ne, Richard Stallman živi skromno.
V: Zakaj je Richard Stallman pomembna osebnost?
O: Richard Stallman je pomembna osebnost zaradi svojega pionirskega dela na področju gibanja za prosto programsko opremo, ustvarjanja široko uporabljanih programov in nenehnega delovanja za prosto programsko opremo ter proti lastniški programski opremi in zakonom o avtorskih pravicah.
Iskati