Svobodna avtorska pravica
Copyleft je ime za vrsto licence za prosto vsebino ali prosto programsko opremo. Ni nasprotje avtorskih pravic, vendar je njen namen nasproten namenu pogosto uporabljene vrste avtorske licence (ki uporablja avtorske pravice za prepoved spreminjanja, dajanja ali prodaje nečesa). Licenca copyleft uporablja avtorske pravice za prepoved spreminjanja, dajanja ali prodaje nečesa.
Tako licence copyleft kot licence ne-copyleft ("permisivne") za prosto vsebino ali prosto programsko opremo se lahko uporabljajo za stvari, kot so dokumenti (na primer knjige, umetnost, glasba in programska oprema); vedno omogočajo spreminjanje del in njihovo dajanje ali prodajo drugim ljudem. Opozoriti je treba, da je to mit, čeprav ljudje morda mislijo, da vsebina z avtorsko pravico copyleft ni avtorsko zaščitena. Copyleft je oblika licenciranja: ni le drugo ime za javno domeno.
Vendar pa mora pri licenci copyleft, ko oseba delo (spremenjeno ali nespremenjeno) podari ali proda prijatelju, ta oseba prijatelju dovoliti, da počne stvari, ki jih je avtor izvirnega dela v licenci dovolil tej osebi. To na primer pogosto pomeni, da če je druga oseba izdala licenco za knjigo z licenco copyleft, vi pa ste jo spremenili v novo knjigo, morate svojo novo knjigo licencirati z isto licenco.
Pogosto uporabljeni licenci copyleft sta GNU General Public License in Creative Commons Attribution-ShareAlike.
Simbol za copyleft. Je zrcalna slika simbola za avtorske pravice.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je copyleft?
O: Copyleft je vrsta licence za prosto vsebino ali prosto programsko opremo, ki uporablja avtorske pravice za prepoved spreminjanja, dajanja ali prodaje nečesa.
V: Kako se razlikuje od avtorskih pravic?
O: Medtem ko avtorske pravice običajno prepovedujejo spreminjanje, dajanje ali prodajo nečesa, copyleft uporablja avtorske pravice, da te dejavnosti dovoli.
V: Ali se lahko copyleft uporablja za dokumente, kot so knjige in glasba?
O: Da, za dokumente, kot so knjige in glasba, se lahko uporabljajo tako licence copyleft kot licence, ki niso copyleft ("dovoljene"). Vedno omogočajo, da ljudje dela spreminjajo in jih dajejo ali prodajajo drugim ljudem.
V: Ali je copyleft isto kot javna lastnina?
O: Ne, čeprav sta povezani, saj obe vključujeta licenciranje vsebine. Copyleft je oblika licenciranja, medtem ko javna domena pomeni, da nihče nima pravic do dela.
V: Kateri so primeri priljubljenih licenc copyleft?
O: Priljubljena primera sta splošna javna licenca GNU in licenca Creative Commons Attribution-ShareAlike.
V: Ali potrebujem dovoljenje avtorja, če želim uporabiti njegovo delo pod licenco copyleft?
O: Da, za uporabo avtorjevega dela pod licenco copyleft potrebujete dovoljenje avtorja.
