Copyleft: pomen, načela in glavne licence (GPL, CC BY‑SA)

Copyleft: razloženi pomen, načela in ključne licence (GPL, CC BY‑SA) — kako delujejo, razlike, ter pravice in obveznosti za avtorje in uporabnike.

Copyleft je vrsta licence, namenjena prosti vsebini in prosti programski opremi. Ne ukinja avtorskih pravic, temveč izkorišča pravice avtorja z nasprotnim ciljem kot ga imajo običajne restriktivne licence: namesto da bi prepovedovala spreminjanje in širjenje, copyleft zagotavlja, da takšne svoboščine ostanejo ohranjene tudi v izpeljanih delih. Copyleft torej ne pomeni »brez avtorskih pravic« ali »javno dobro« — ni isto kot javna domena — ampak je oblika licenciranja, ki avtorsko pravico uporablja za varovanje prostosti uporabe, spreminjanja in deljenja dela.

Kako copyleft deluje

Osnovno načelo copylefta je preprosto: avtor dovoljuje prost dostop, uporabo, spreminjanje in distribucijo svojega dela, vendar z obveznostjo, da so vsi izpeljani oziroma spremenjeni primerki deljeni z enakimi pogoji. To pomeni:

• Proste pravice: komu dovoljuje licenca, da uporablja, kopira, spreminja in distribuira delo.
• Povratna obveznost (share-alike): če ustvarite izpeljavo ali spremenjeno verzijo, jo morate dati naprej pod enako (ali združljivo) copyleft licenco.
• Ohranitev licence in obvestil: pogosto morate v izpeljavi ohraniti besedilo licence, navedbo avtorja in obvestilo o spremembah.

Kaj to pomeni za uporabnike in razvijalce

• Če prejmete delo pod copyleft licenco, ste prosti, da ga uporabljate in spreminjate.
• Če ga distribucijo naprej (prodajate ali podarjate), morate prejemniku zagotoviti enake pravice, ki ste jih imeli vi — to vključuje tudi dovoljenje za nadaljnje spreminjanje in distribucijo.
• Copyleft torej ne preprečuje sprememb ali prodaje; preprečuje le, da bi nekdo vzel prosto delo, ga spremenil in ga nato zatekel pod zaprtimi, lastniškimi pogoji.

Copyleft proti permisivnim (ne-copyleft) licencam

Tako licence copyleft kot licence ne-copyleft ("permisivne") za prosto vsebino ali prosto programsko opremo se lahko uporabljajo za različna dela (na primer knjige, umetnost, glasba in programska oprema), vendar imajo drugačne posledice:

• Permisivne licence (npr. MIT, BSD) dovoljujejo, da nekdo vzame izvorno delo, ga spremeni in nato izpeljavo izda pod lastniško ali drugačno licenco — to omogoča vnos odprte kode v zaprtokodne izdelke.
• Copyleft licence zahtevajo, da vsaka izpeljava ostane odprta pod enakimi pogoji, s čimer ščitijo svobodo uporabnikov naprej v verigi distribucije.

Močne in šibke oblike copyleft

Copyleft se razlikuje tudi po tem, kako striktno se zahteva »share-alike«:

• Močan copyleft (npr. nekatera tolmačenja GNU General Public License) zahteva, da skoraj vse izpeljave in v nekaterih primerih tudi programi, ki so povezani ali vgrajeni, ostanejo pod isto licenco.
• Šibek copyleft (npr. LGPL pri knjižnicah) omogoča, da programska knjižnica ostane pod copyleft pogoji, medtem ko lahko aplikacije, ki knjižnico povežejo, uporabljajo druge licence, če ne spreminjajo same knjižnice.

Primeri licenc in posebnosti

• GNU General Public License (GPL) — pogosto uporabljena copyleft licenca za programsko opremo. Zahteva, da so izvorne kode izročene ali na voljo, kadar se distribucijo binarne izvedenke, in da se izpeljave ohranijo pod isto licenco. Obstajajo različice (GPLv2, GPLv3), ki se razlikujejo v podrobnostih (npr. zaščita pred zadrževanjem svoboščin s strani proizvajalcev strojne opreme ali dodatna patentna določila).
• Creative Commons Attribution-ShareAlike (CC BY-SA) — copyleft licenca, namenjena ustvarjalnim vsebinam (besedila, slike, glasba). Zahteva navedbo avtorja (attribution) in da se izpeljave delijo pod enakimi pogoji (share-alike). Ta licenca je na primer uporabljena pri nekaterih projektih skupnostnih enciklopedij in drugih delih, kjer želijo, da delo ostane prosto dostopno in da se izboljšave vračajo skupnosti.

Pogoste zmote in opozorila

• Copyleft ni isto kot »ni avtorskih pravic«. Avtorske pravice so še vedno v veljavi; copyleft jih le uporablja za ohranjanje prostosti.
• Izraz »viral« se včasih uporablja za copyleft, kar zveni negativno; natančneje gre za recipročnost — zahtevo, da izpeljave ohranijo enake licence.
• Kompatibilnost med različnimi copyleft licencami ni samodejna. Nekatere licence se ne dajo kombinirati brez posebnih pogojev ali dodatnih dovoljenj.

Kaj izbrati?

Izbira med copyleft in permisivno licenco je odvisna od ciljev avtorja:

• Če želite, da vse izboljšave vašega dela vedno ostanejo proste in dostopne skupnosti, je copyleft primerna izbira.
• Če želite največjo fleksibilnost in želite drugim omogočiti tudi komercialno zaprtno rabo brez obveznosti vračanja izpeljav, so bolj primerne permisivne licence.

Na kratko: copyleft uporablja avtorsko pravico kot orodje za varovanje svobode uporabnikov in razvijalcev — omogoča prosto uporabo ter spreminjanje, hkrati pa zagotavlja, da ti pri virih svoboščin ostanejo tudi v vseh nadaljnjih različicah dela.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je copyleft?

V: Kako se razlikuje od avtorskih pravic?

V: Ali se lahko copyleft uporablja za dokumente, kot so knjige in glasba?

V: Ali je copyleft isto kot javna lastnina?

V: Kateri so primeri priljubljenih licenc copyleft?

V: Ali potrebujem dovoljenje avtorja, če želim uporabiti njegovo delo pod licenco copyleft?

Išči po črki