Javna last
Javna last je besedna zveza, ki opisuje nekaj, kar je v splošni lasti vseh ljudi: javnosti. Javna domena vsebuje dela (kot so knjige, filmi ali slike), ki niso zaščitena z avtorskimi pravicami.
Nasprotje "javni domeni" je gradivo, zaščiteno z avtorskimi pravicami, ki je v lasti avtorja dela ali njegove zapuščine. Izraz javna domena se uporablja samo za opis stvari, ki so lahko avtorsko zaščitene, kot so fotografije, risbe, pisani članki, knjige, igre ali podobna umetniška dela. Na splošno velja, da vsa intelektualna dela po preteku dovolj časa postanejo del javne domene. Primeri vključujejo dela Leonarda da Vincija, Williama Shakespeara in Ludwiga van Beethovna ter knjige Isaaca Newtona.
Delo lahko pride v javno domeno na več načinov.
· Avtorske pravice potečejo mnogo let po smrti avtorja.
· Ustvarjalec dela se lahko zakonito odpove vsem zahtevkom do gradiva.
· Ustvarjalec pozabi podaljšati avtorske pravice.
· Delo so morda ustvarile agencije nekaterih vlad in v tem primeru je bilo v javni domeni od trenutka nastanka.
· Delo je izdelala žival.
· V obvestilu o avtorskih pravicah manjka lastnik ali leto (za dela pred letom 1989).
V nekaterih primerih se lahko zgodi, da mora vsakdo, ki uporablja delo po izteku avtorskih pravic, navesti, kdo ga je ustvaril, če je delo po izteku avtorskih pravic v javni domeni. Tudi če so nekatera dela v javni domeni, ker niso zaščitena z avtorskimi pravicami, lahko še vedno obstajajo omejitve uporabe, ki niso povezane z avtorskimi pravicami. Na primer, čeprav oblikovanje nacionalnih valut morda ni upravičeno do avtorskih pravic ali ni primerno, je njihovo ponarejanje zaradi goljufije na splošno zelo resno kaznivo dejanje. Drug primer so logotipi in slike, ki vsebujejo samo besedilo ali preproste oblike. Ti logotipi v Združenih državah niso avtorsko zaščiteni, vendar so pogosto zaščiteni z blagovnimi znamkami.
Neuradna ikona za predstavitev stvari, ki so v javni domeni.
Googlov logotip je sestavljen iz preprostih oblik in je zato v javni domeni. Vendar je še vedno zaščiten z blagovno znamko.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je javna domena?
O: Javna domena je besedna zveza, ki opisuje nekaj, kar na splošno pripada vsem ljudem, kot so knjige, filmi ali slike, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami.
V: Kaj je nasprotje besedne zveze public domain?
O: Nasprotje javni domeni je avtorsko zaščiteno gradivo, ki je v lasti avtorja dela ali njegove zapuščine.
V: Kako dela postanejo javna last?
O: Dela lahko preidejo v javno domeno na več načinov, na primer ko avtorske pravice potečejo po določenem času (običajno 50 ali 70 let) po smrti avtorja; ko se avtor dela zakonito odpove vsem zahtevkom do dela; če so ga ustvarili organi nekaterih vlad; če ga je ustvarila žival; ali če manjka lastnik, leto ali simbol avtorske pravice (za dela pred letom 1989).
V: Ali je navedba avtorstva še vedno potrebna za dela v javni domeni?
O: V nekaterih primerih, če delo po izteku avtorskih pravic preide v javno domeno, se lahko od vsakogar, ki delo uporablja, še vedno zahteva, da navede, kdo ga je ustvaril.
V: Ali obstajajo kakšne omejitve pri uporabi del v javni domeni?
O: Čeprav so nekatera dela v javni domeni, ker niso zaščitena z avtorskimi pravicami, lahko še vedno obstajajo omejitve uporabe, ki niso povezane z avtorskimi pravicami. Na primer, ponarejanje nacionalnih valut je lahko nezakonito, čeprav njihova oblika ni upravičena do avtorskopravnega varstva. Poleg tega logotipi in slike z besedilom in preprostimi oblikami morda niso avtorsko zaščiteni, vendar so lahko še vedno zaščiteni z blagovnimi znamkami.
V: Kateri so primeri ustvarjalcev, katerih dela so postala javna last?
O: Primeri so Leonardo da Vinci, William Shakespeare, Ludwig van Beethoven in Isaac Newton, katerih knjige so postale del javne domene.
