Kaj je javna domena? Pomen, pravila in primeri

Javna domena označuje gradiva, ki niso zaščitena z avtorskimi pravicami in so zato prosto dostopna ter jih lahko uporablja kdorkoli brez dovoljenja imetnika pravic. Javna domena zajema različne vrste del, na primer knjige, filme, slike, fotografije, glasbo, igre in druga umetniška ali intelektualna dela. Gradiva, ki jih ni več mogoče zaščititi z avtorskimi pravicami, postanejo del javne domene in jih lahko javnost prosto reproducira, prilagaja in širi. To pomeni, da za njihovo uporabo običajno ni treba plačevati nadomestil ali pridobiti dovoljenja, razen kjer to izrecno določajo drugi zakoni.

Nasprotje "javne domene" je gradivo, zaščiteno z avtorskimi pravicami, ki je v lasti avtorja ali njegove zapuščine. Izraz javna domena se uporablja le za dela, ki bi lahko bila avtorsko zaščitena, kot so fotografije, risbe, pisani članki, knjige, igre ali druga umetniška dela. Na splošno vsa intelektualna dela po preteku ustreznega obdobja ali izpolnitvi drugih pogojev postanejo del javne domene. Znani primeri del, ki so že dolgo v javni domeni, vključujejo dela Leonarda da Vincija, Williama Shakespeara in Ludwiga van Beethovna ter znanstvena dela, kot so knjige Isaaca Newtona.

Kako dela pridejo v javno domeno?

• Avtorske pravice potečejo po poteku določene zakonite dobe (v mnogih državah je to obdobje od smrti avtorja plus določeno število let).
• Ustvarjalec dela se lahko zakonito odpove vsem zahtevkom do gradiva ali ga namerno nameni v javno domeno (npr. z izjavo ali licenco, kot je CC0).
• Avtorskih pravic ni bilo vloženo ali podaljšano tam, kjer je bil za to zahtevan postopek (v preteklosti so bile v nekaterih državah potrebne formalnosti, npr. registracija ali obnova pravic).
• Delo so morda ustvarile državne agencije ali institucije, pri katerih so nekatera dela ob nastanku že javna domena (to je odvisno od države in njenega prava).
• Delo je ustvarila žival ali stroj — na splošno avtorske pravice pripadajo človeškemu ustvarjalcu; delo brez človeškega avtorja pogosto ni avtorsko zaščiteno.
• Pri starejših delih, objavljenih v določenih obdobjih (npr. pred zakonskimi spremembami leta 1989 v nekaterih jurisdikcijah), lahko manjkajo obvestila o avtorskih pravicah (npr. lastnik ali leto), kar lahko vpliva na pravni status dela.

Trajanje avtorskih pravic — splošna pravila in izjeme

Trajanje avtorskih pravic se razlikuje med državami. Najpogostejši sistem je, da avtorske pravice trajajo toliko časa kot življenje avtorja plus dodatno obdobje po njegovi smrti (npr. +50 ali +70 let). Nekatere pomembne razlike:

• V mnogih evropskih državah in številnih drugih jurisdikcijah je standardno obdobje življenje avtorja + 70 let.
• V državah z drugačnimi zakoni je lahko to življenje avtorja + 50 let ali kakšno drugo obdobje.
• Za dela, ki jih je objavilo podjetje ali so avtorji pravne osebe (npr. "work for hire"), veljajo pogosto krajša obdobja, npr. 95 let od objave ali 120 let od nastanka, odvisno od države.
• V ZDA in drugih jurisdikcijah so pravila kompleksna in so odvisna od datuma nastanka ali objave dela; zato je pri starejših delih potreben natančen pravni pregled.

Kaj morate upoštevati pri uporabi gradiv iz javne domene?

• Tudi ko delo vstopi v javno domeno, lahko obstajajo druge pravne omejitve: varstvo osebnosti (pravica do zasebnosti in portretna pravica), pravice izvajalcev, sosednje pravice, poslovne skrivnosti ali posebne omejitve (npr. varnostne prepovedi pri valuti).
• Moralne pravice avtorjev (priznanje avtorstva, nedotakljivost dela) v nekaterih državah ostanejo tudi po poteku ekonomskih avtorskih pravic; to pomeni, da je v določenih primerih potrebno navesti avtorja ali se izogibati zlorabi njegovega ugleda.
• Derivatna dela, kot so prevodi, kritične priredbe, restavracije ali digitalne izboljšave starega gradiva, lahko sama po sebi uživajo avtorsko zaščito, če vsebujejo dovolj izvirnega prispevka — to pomeni, da je izvirno delo sicer javna domena, toda nova različica morda ni.
• Taktična ali gospodarska omejitev: logotipi in preproste oblike morda niso avtorsko zaščiteni, vendar so pogosto zaščiteni z blagovnimi znamkami, zato lahko njihova uporaba vodi do kršitev znamk, če zavaja potrošnike.
• Primer: oblikovanje nacionalnih valut morda ni avtorsko zaščiteno, a je njihovo ponarejanje strogo kaznivo dejanje po zakonodaji proti goljufiji na splošno in drugih kazenskih predpisih.

Praktični primeri in posebne situacije

• Če najdete staro fotografijo ali knjigo, preverite datum objave in datum smrti avtorja; to je eden izmed glavnih kriterijev za ugotavljanje, ali je delo v javni domeni.
• Delovna gradiva državnih institucij: v nekaterih državah so federalna dela ob nastanku že javna domena (npr. nekatera zvezna dela v Združenih državah), medtem ko v drugih državah državni dokumenti še vedno lahko uživajo avtorsko zaščito.
• Če je delo objavljeno pred uveljavitvijo sodobnih zakonov ali brez potrebnih obvestil (to je bilo relevantno pred raznimi reformami zakonodaje), je potrebno preveriti lokalne prehodne določbe.
• Morda se bo od vas pričakovalo, da kljub temu navedejo avtorja oziroma vir kot obliko dobre prakse in spoštovanja avtorstva, tudi če to ni zakonsko zahtevano.

Kako preveriti, ali je delo res v javni domeni?

• Preverite datum nastanka/objave in datum smrti avtorja ter ustrezne določbe v zakonodaji države, v kateri želite delo uporabiti.
• Preverite opombe o avtorskih pravicah pri izdajah ali v arhivih, če so na voljo.
• Uporabite zanesljive vire in zbirke, ki označujejo javno domeno (npr. knjižnice, arhivi, digitalne zbirke, projektne strani, ki spremljajo javno domeno).
• V primeru dvomov se posvetujte z oceanom strokovnjakov ali pravnikom, saj napačna uporaba zaščitenega gradiva lahko privede do tožb ali glob.

Kaj storiti, če želite dati svoje delo v javno domeno?

Avtor se lahko odpove gospodarskim pravicam in javno razglasi, da delo namenja v javno domeno; pogosto se uporablja licenca CC0 ali izrecna izjava o nameri, da se delo da v javno domeno. Vendar pa nekatere države ne dopuščajo popolne pravne odpovedi določenih moralnih pravic, zato je dobro preveriti lokalne pravne posledice takšne odločitve.

Na koncu: čeprav dela v javni domeni običajno lahko uporabljate svobodno, bodite pozorni na druge pravne omejitve (blagovne znamke, varstvo osebnosti, kriminalno pravo ipd.), na morebitne avtorske pravice novih izvedb in na to, da se zakonodaja po državah razlikuje. Če niste prepričani, je smiselno poiskati strokovni nasvet.

V nekaterih primerih se lahko zgodi, da mora vsakdo, ki uporablja delo po izteku avtorskih pravic, navesti, kdo ga je ustvaril, če je delo po izteku avtorskih pravic v javni domeni. Tudi če so nekatera dela v javni domeni, ker niso zaščitena z avtorskimi pravicami, lahko še vedno obstajajo omejitve uporabe, ki niso povezane z avtorskimi pravicami. Na primer, čeprav oblikovanje nacionalnih valut morda ni upravičeno do avtorskih pravic ali ni primerno, je njihovo ponarejanje zaradi goljufije na splošno zelo resno kaznivo dejanje. Drug primer so logotipi in slike, ki vsebujejo samo besedilo ali preproste oblike. Ti logotipi v Združenih državah niso avtorsko zaščiteni, vendar so pogosto zaščiteni z blagovnimi znamkami.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je javna domena?

V: Kaj je nasprotje besedne zveze public domain?

V: Kako dela postanejo javna last?

V: Ali je navedba avtorstva še vedno potrebna za dela v javni domeni?

V: Ali obstajajo kakšne omejitve pri uporabi del v javni domeni?

V: Kateri so primeri ustvarjalcev, katerih dela so postala javna last?

Išči po črki