Robert Smith – angleški glasbenik, pevec The Cure, biografija
Robert James Smith (rojen 21. aprila 1959) je angleški glasbenik, pevec, kitarist in avtor besedil. Najbolj znan je kot pevec in glavni avtor skupine The Cure, v kateri je skozi celotno zgodovino edini stalni član. Skupina je izdala 13 studijskih albumov in številne odmevne single; njihova največja uspešnica v Združenem kraljestvu je "Lullaby" (5. mesto), v ZDA pa "Lovesong" (2. mesto na Billboard Hot 100). Bil je tudi kitarist skupine Siouxsie and the Banshees, leta 1983 pa je s Stevenom Severinom iz Banshees pod imenom The Glove izdal album Blue Sunshine. Sodeloval je tudi z drugimi izvajalci, med drugim s skupino Crystal Castles, in pel pesmi za filmske soundtracke.
Zgodnja leta in začetek kariere
Smith se je rodil v Blackpoolu, odraščal pa je v Crawleyju v Zahodnem Sussexu. Klavir se je začel učiti v otroštvu, kitaro pa je prijel pri približno dvanajstih letih. S sošolci (med njimi Lol Tolhurst in Michael Dempsey) je v srednji šoli ustanovil prve zasedbe Malice in Easy Cure, ki so se leta 1978 preimenovale v The Cure. Debitantski album Three Imaginary Boys (1979) in single "Boys Don’t Cry" (1979) sta skupino umestila na britansko postpunk in novovalovsko sceno, z zgodnjimi temnimi, minimalnimi ploščami Seventeen Seconds (1980), Faith (1981) in Pornography (1982) pa je nastal prepoznaven mračen izraz, s katerim The Cure pogosto povezujejo z gotskim rockom.
The Cure: ključna obdobja in albumi
- The Top (1984) in The Head on the Door (1985): razširitev zvočne palete z bolj pop usmerjenimi singli, kot sta "In Between Days" in "Close to Me".
- Kiss Me, Kiss Me, Kiss Me (1987): komercialni preboj s hiti "Just Like Heaven", "Why Can’t I Be You?" in "Catch".
- Disintegration (1989): kritiško cenjen vrhunec s skladbami "Lullaby", "Pictures of You" in "Lovesong".
- Wish (1992): vključuje "Friday I’m in Love" in "High"; album je vrhunec njihove globalne popularnosti.
- Wild Mood Swings (1996), Bloodflowers (2000), The Cure (2004) in 4:13 Dream (2008): poznejša ustvarjalna obdobja, ki prepletajo melanholijo, pop senzibilnost in eksperiment.
Skupina je s svojimi raznolikimi izdajami in intenzivnimi koncerti ohranila zvesto bazo oboževalcev. Leta 2019 je bila vpisana v Rock and Roll Hall of Fame, Smith pa je ostal njen ustvarjalni motor in pečat prepoznavnosti.
Slog, zvok in vpliv
Smith je znan po značilnem glasu, pogosto prepojenem s čustveno krhkostjo, ter po slojevitih kitarah z izrazitim chorus in flanger učinkom, ki sooblikujejo atmosferični zvok The Cure. Njegova vizualna podoba – napihnjeni črni lasje, eyeliner in rdeča šminka – je postala ena ikon alternativne kulture. Kot kitarist uporablja različne modele (med drugim Fenderjeve offsete in lastno podpisno kitaro UltraCure), pogosto pa posega tudi po šeststrunski bas kitari. S svojimi melodijami in tematikami od romantične melanholije do igrivega popa je odločilno vplival na generacije zasedb in izvajalcev v indie, postpunk in alternativnem rocku.
Sodelovanja in stranski projekti
- Siouxsie and the Banshees (1982–1984): koncertni in studijski kitarist; sodeloval pri singlu "Dear Prudence" ter albumu Hyaena in prispeval k živi plošči Nocturne.
- The Glove (1983): s Stevenom Severinom je kot dvojec izdal album Blue Sunshine, ki raziskuje psihadeliko in sanjavi pop.
- Crystal Castles: vokal pri uspešnici "Not In Love" (2010), ki je skladbo približal novi generaciji poslušalcev.
- Blink‑182: glavni vokal pri skladbi "All of This" (2003) na njihovem istoimenskem albumu.
- CHVRCHES: soustvarjalec in vokalist v skladbi "How Not To Drown" (2021).
- Filmska glasba: kot pevec The Cure je sodeloval pri odmevnih naslovih, med drugim "Burn" (The Crow, 1994) in "Dredd Song" (Judge Dredd, 1995). Samostojno je prispeval in odpiral tudi druge tematske posnetke za zvočne podlage filmov in serij.
Aktualnost in poznejša leta
V 2010‑ih in 2020‑ih je Smith s The Cure obsežno koncertiral, pripravil jubilejne nastope in napovedoval novo glasbo. V javnosti se je zavzel za dostopnejše cene vstopnic ter leta 2023 dosegel, da so se oboževalcem v ZDA povrnili del pristojbin tretjih ponudnikov. Skupina je v zadnjih letih predstavljala nove skladbe na turnejah in napovedovala prihodnje izdaje.
Osebno življenje
Smith se je leta 1988 poročil z Mary Poole, s katero se je spoznal že v mladih letih. Zasebnost skrbno varuje, občasno pa podpira dobrodelne pobude, povezane z mladimi in duševnim zdravjem. Kljub razširjenemu vplivu v gotski in alternativni sceni je večkrat poudaril, da se ne želi omejevati na en žanrski predal – njegovo delo zajema širok lok od mračnih zvočnih krajin do izvirnega pop občutka, kar je ključ njegove dolgotrajne ustvarjalne relevantnosti.
Robert Smith
Osebno življenje
Smith zna igrati kitaro, bas kitaro, kontrabas, klaviature, violino, flavto in trobento. Njegov vokalni razpon je tenorski. Poročen je z Mary Poole, ki jo je spoznal pri štirinajstih letih pri pouku dramske igre.
Smith se je rodil v Salfordu v Manchestru. Leta 1961 se je njegova družina preselila v Horley v Surreyju. Leta 1963 so se preselili v Crawley v Zahodnem Sussexu. Bil je katoliško vzgojen, vendar je pozneje postal ateist. Svojo prvo skupino, The Crawley Goat Band, je ustanovil pri 14 letih. 1976 je bil Smith član punk rock skupine Malice. Smith je nato s člani skupine Malice ustanovil skupino Easy Cure. Leta 1977 so se združili v skupino The Cure. Leta 1978 so izdali svoj prvi album Three Imaginary Boys. Dobil je dobre kritike. Leta 2001 je Smith nameraval končati skupino The Cure, vendar ga je Ross Robinson prepričal, naj tega ne stori.
Nagrade in priznanja
Tim Burton je leta 2009 Smithu podelil nagrado Shockwaves NME Godlike Genius Award.
V popkulturi je bilo veliko sklicevanj na Smitha. Leta 2004 v 11. epizodi 2. serije serije The Mighty Boosh Vince Noir Howardu Moonu reče, da lahko preživi večer z dvema gotkama, če se obleče kot got. Vince da Howardu pločevinko "Goth Juice: najmočnejši lak za lase, ki ga pozna človek, narejen iz solz Roberta Smitha". Podjetje Lush je po tem navdihu izdelalo gel za lase z imenom Goth Juice, na katerem je na posodi napisano "narejen iz solz Roberta Smitha", vendar ga ne izdelujejo več.
Smith se je leta 1998 pojavil v dvanajsti epizodi prve sezone South Parka, "Mecha-Streisand". Takrat je epizoda prinesla South Parku največje število gledalcev za epizodo doslej.
