Ryszard Kaczorowski (rojen 26. novembra 1919 v Białystoku - umrl 10. aprila 2010 v Smolensku pri Katynskem gozdu) je bil poljski politik in državnik, znan kot zadnji predsednik Poljske v okviru vlade v izgnanstvu. Vlada v izgnanstvu je nastala v prvih dneh druge svetovne vojne in je bila mednarodno priznana do leta 1945; ohranila pa je institucionalno kontinuiteto poljske države v letih, ko je na domačem ozemlju vladala komunistična oblast.

Otroštvo, skavtsko delovanje in obdobje vojne

Kaczorowski je bil od mladosti aktiven v poljskem skavtskem gibanju. Po izbruhu vojne je sodeloval v protisovjetskem odpora (1939–1940), zaradi česar so ga aretirali in sprva obsodili na smrt; kazen so kasneje spremenili v 10 let prisilnega dela. Leta 1941 je bil izpuščen v okviru sporazumov, ki so omogočili ponovno oblikovanje poljskih enot na ozemlju Sovjetske zveze, in se je pridružil silam generala Władysława Andersa. V tej vojski se je bojeval tudi v eni od ključnih bitk italijanskega bojišča — pri Monte Cassinu.

Izgnanstvo in delo v Združenem kraljestvu

Po vojni se je Kaczorowski odločil ostati v izgnanstvu in je preživel večino življenja v Združenem kraljestvu, kjer je deloval v poljski emigrantski skupnosti. V Londonu je opravljal delo ekonomista in se dolgoletno posvečal organizacijam poljske diaspore; med drugim je bil vodja poljskih skavtov v izgnanstvu ter sodeloval v kulturnih in političnih krogih emigracije. Čeprav je živel v Londonu), ni sprejel britanskega državljanstva in je ohranil zavezanost poljskemu izgnanstvu.

Vlada v izgnanstvu in predsedstvo

V izgnanstvu je Kaczorowski zasedal tudi položaj ministra za notranje zadeve v okviru vlad izgnanstva. Po nenadni smrti predsednika Kazimierza Sabbata je bil imenovan za njegovega naslednika in je funkcijo uradno prevzel 19. julija 1989. Njegovo predsedovanje je sovpadalo z dramatičnimi spremembami v domovinski Poljski — padcem komunizma in vzpostavitvijo demokratičnih institucij.

Pomemben trenutek njegovega predsedovanja je bilo simbolično izročitev predvojnih predsedniških insignij izročilu nove izvoljene oblasti v domovini: po izvolitvi Lecha Wałęse za predsednika Poljske leta 1990 je Kaczorowski predal predratne insignije in s tem formalno sklenil zgodovinsko vlogo vlade v izgnanstvu. Ta dogodek je pomenil priznanje nove Tretje republike Poljske in prenehanje delovanja vlade v izgnanstvu (predaja insignij je bila simboličnega pomena in je potekala konec leta 1990).

Poznejše življenje in smrt

Čeprav se po odstopu s funkcije ni aktivno udejstvoval v dnevni strankarski politiki, je Kaczorowski ostal javna osebnost, ki je pogosto obiskovala Poljsko in sodelovala na spominskih in državnih prireditvah. Bil je cenjen kot vez med generacijami Poljakov v domovini in v tujini ter kot priča zgodovine 20. stoletja preko osebnih izkušenj vojne, izgnanstva in dela za ohranjanje državne kontinuitete.

Umrl je 10. aprila 2010 v letalski nesreči ruske delegacije ob Smolensku, v kateri je med drugim življenje izgubil tudi predsednik Lech Kaczyńskim. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Poljsko; njegov pokojnik je bil sprejet s počastitvami, njegova body je bila položena v državnem protokolu v varšavski palači Belvedere, sledil je državni nagrobni obred. Njegova grobnica je urejena v Narodnem templju Božje previdnosti v Varšavi (glej grobnico).

Pomen in zapuščina

  • Kaczorowski ostaja pomembna figura poljske zgodovine kot predstavnik generacije, ki je preživela sovjetsko ujetništvo, borila se je na zahodnih bojiščih in ohranila institucije polske države v izgnanstvu.
  • Simbolna predaja predsedniških insignij in prenehanje vlade v izgnanstvu predstavljata zaključek dolgega obdobja v poljski politični zgodovini ter vrnitev suverene državnosti v roke demokratično izvoljenih oblasti v domovini.
  • Njegovo življenje in javna vloga sta močno zaznamovali spomin poljske emigracije in so še danes predmet raziskav, spominskih proslav ter zgodovinskega vrednotenja obdobja vojne in povojne emigracije.