Toots Thielemans (1922–2016): belgijski jazz harmonikar, kitarist in žvižgač
Jean-Baptiste Frédéric Isidor, baron Thielemans (29. april 1922 - 22. avgust 2016), znan kot Toots Thielemans, je bil belgijski jazz glasbenik. Znan je po svojem igranju kitare in harmonike ter žvižganju. Thielemans je eden največjih harmonikarjev 20. stoletja. Rodil se je v Bruslju in se že v mladosti začel ukvarjati z glasbo, najprej na harmoniko in kasneje tudi na kitaro; žvižganje je razvijal kot značilen element svojega izraza.
Zgodnje življenje in začetek kariere
Thielemans je odraščal v Bruslju, kjer je kmalu postal aktiven v lokalni jazz sceni. Njegova vsestranskost — igranje kitare, kromatske harmonike in edinstveno žvižganje — mu je odprla vrata tako v Evropi kot kasneje v Združenih državah. V povojnih letih je sodeloval z različnimi zasedbami in postopoma zgradil mednarodno kariero, ki ga je kmalu uvrstila med najbolj iskanih spremljevalnih in studijskih glasbenikov svoje generacije.
Kariera, slog in ključne skladbe
Deloval je kot vodja skupine, spremljevalni glasbenik in sodeloval pri več deset filmskih soundtrackih. Njegov najbolj prepoznaven komad je Bluesette (1962) — melodična skladba, v kateri je združil žvižg in igranje kitare; postala je jazzovski standard in jo je skozi desetletja preigrala številna glasbena imena po vsem svetu. Thielemans je populariziral uporabo kromatske harmonike v jazzu in razvil občutljiv, peven slog, ki je združeval evropsko muzikalnost in ameriško improvizacijsko tradicijo.
Sodelovanja, studijsko delo in filmi
V svoji dolgoletni karieri je sodeloval z mnogimi mednarodnimi glasbeniki, orkestri in režiserji glasbe ter deloval kot iskan studijski glasbenik za števile snemalne seanse, filme in televizijske projekte. Njegovo žvižganje in harmonika sta se pojavila tudi v komercialnih posnetkih in reklamnih kampanjah, zaradi česar je ameriški javnosti dodatno poznan — Američanom je verjetno najbolj ostalo v spominu, ko je melodijo žvižgal v oglasih za kolonjsko vodo Old Spice.
Nagrade, priznanja in naslov
Za svoje delo je prejel številna priznanja; med najpomembnejšimi je naziv NEA Jazz Master (2009), najvišje priznanje za jazzovskega glasbenika v Združenih državah Amerike. Belgijska država mu je podelila tudi plemiški naslov (baron). Njegova kariera je bila nagrajena tako z nacionalnimi kot mednarodnimi priznanji, pri čemer so cenili njegovo umetniško doslednost, tehnično dovršenost in vpliv na razvoj harmonike v sodobnem jazzu.
Zapuščina in smrt
Toots Thielemans velja za enega najvplivnejših harmonikarjev 20. stoletja; njegovo glasbeno izročilo živahno odmeva v repertoarjih jazz glasbenikov in v številnih snemanih, kjer je pustil prepoznavno pečat. Njegova sposobnost združevanja žvižga z igranjem kitare in harmoničnim izrazom je navdihovala generacije glasbenikov. Umrl je 22. avgusta 2016 v Bruslju v 95. letu starosti, pri čemer je za seboj pustil bogato zvočno zapuščino, ki še naprej nagovarja poslušalce po vsem svetu.
Kariera
Thielemans je svojo kariero začel kot kitarist. Leta 1949 se je pridružil jam sessionu v Parizu, na katerem so sodelovali Sidney Bechet, Charlie Parker, Miles Davis, Max Roach in drugi. V letih 1949 in 1950 je bil na evropskih turnejah z Bennyjem Goodmanom. Svojo prvo ploščo je posnel v Parizu s soigralcem, tenorskim saksofonistom Zootom Simsom. Leta 1951 je postal član skupine Bobbejaan Schoepen.
Leta 1952 se je preselil v ZDA. Bil je član skupine All-Stars Charlieja Parkerja ter sodeloval z Milesom Davisom in Dinah Washington. Igral in snemal je z Ello Fitzgerald, Jacom Pastoriusom, Peggy Lee, The George Shearing Quintet, Quincyjem Jonesom, Oscarjem Petersonom, Billom Evansom, Paulom Simonom, Billyjem Joelom, The Happenings, Astrud Gilberto, Shirley Horn, Elis Regino in drugimi.
Džezovski standard Tootsa Thielemansa je "Bluesette", kjer je uporabil piščal in kitaro v sozvočju. Toots jo je prvič posnel leta 1962, besedilo pa ji je dodal Norman Gimbel, zato je pesem postala velika svetovna uspešnica. Njegovo igranje na harmoniko lahko slišimo tudi v filmih, kot so Polnočni kavboj, Jean de Florette, Sugarland Express, Yakuza, Turkish Delight, The Getaway, French Kiss, Dunderklumpen. Njegova glasba se je pojavila tudi v televizijskih oddajah, med drugim v Sezamovi ulici, belgijski televizijski seriji Witse in nizozemski televizijski seriji Baantjer. Ustvaril je glasbo za švedski film Dunderklumpen iz leta 1974. Glas je posodil tudi animiranemu liku Pellegnillotu.
Njegovo žvižganje in igranje harmonike je mogoče slišati v radijskih in televizijskih oglasih za Old Spice, ki so bili posneti v preteklih letih. V osemdesetih letih je nastopal z basistom in skladateljem/vodjo skupine Jacom Pastoriusom. Leta 1983 je sodeloval na albumu Billyja Joela An Innocent Man, njegovo značilno harmoniko pa lahko slišimo v skladbi "Leave a Tender Moment Alone". Leto pozneje se je pojavil v pesmi Juliana Lennona "Too Late For Goodbyes" z albuma Valotte. Leta 1984 je posnel zadnji album Billyja Eckstina (I Am A Singer). Leta 1998 je izdal album v francoskem slogu z naslovom "Chez Toots". Na njem je bil album Les Moulins De Mon Coeur (Mlini mojega srca) z gostujočim pevcem Johnnyjem Mathisom.
Poleg tega, da je bil priljubljen kot glasbenik, je bil priljubljen tudi zaradi svoje skromnosti in prijaznega vedenja. Leta 2001 je belgijski kralj Albert II. Thielemansa povišal v barona.
