Valya Balkanska: bolgarska pevka, čigar pesem je na zlati plošči Voyagera
Valya Balkanska — legendarna bolgarska pevka ljudske glasbe; njena izvedba "Izlel je Delyo hajdutin" je na zlati plošči Voyager in je bila poslana v vesolje leta 1977.
Valya Mladenova Balkanska (rojena 8. januarja 1942) je bolgarska pevka ljudske glasbe. Najbolj znana je po izvedbi pesmi Izlel je Delyo hajdutin, ki je bila leta 1977 poslana v vesolje na krovu sond Voyager 1 in Voyager 2.
Rana leta in glasbena pot
Valya Balkanska se je rodila v majhnem zaselku s sedmimi hišami blizu vasi Arda v Rodopih. Že v otroštvu je začela peti rodopske ljudske pesmi, ki jih je podedovala od mame in babice ter se naučila tudi na delavskih in občevalnih prireditvah v gorski skupnosti. Leta 1960 je postala glavna solistka Rodopskega državnega ansambla za ljudske pesmi in plese – na to mesto je prišla pri rosnih 18 letih. S ansamblom in samostojno je nastopala na številnih odrih doma in v tujini, sodelovala pri radijskih in televizijskih posnetkih ter pomagala ohranjati in širiti bogato zakladnico bolgarskih ljudskih napevov.
Pesem, ki je poletela v vesolje
Najpomembnejši trenutek v njeni karieri je povezano z izvedbo pesmi Izlel je Delyo hajdutin, ki jo je posnela skupaj z dudarjem Dimitarjem Petkovskim. Gre za staro rodopsko pesem o hajduku Delyu, uporniku proti osmanski nadvladi, ki ima posebno zgodovinsko in čustveno moč v bolgarskem izročilu. Posnetek je bil izbran za tako imenovano zlato ploščo Voyager — zbirko glasbe, govorov, zvokov in slik z Zemlje, ki so jo sestavili znanstveniki in kulturniki pod vodstvom Carla Sagana ter drugih članov skupine. NASA je kopije te plošče namestila na vesoljski Voyager 2, izstreljen 20. avgusta 1977, in na Voyager 1, izstreljen 5. septembra 1977. Namen zlate plošče je bil poslati izbor človeških zvokov in glasbe kot sporočilo morebitnim nezemeljskim civilizacijam — kot je poudaril Carl Sagan, bi jo za odčitavanje in predvajanje lahko razumeli in uporabili le zelo napredni prejemniki.
Repertoar in kasnejše delo
Do danes je Balkanska zabeležila in izvedla več kot 300 ljudskih pesmi, predvsem iz rodopskega in širšega bolgarskega folka. V zadnjih letih jo spremlja dudar Petar Yanev, s katerim nastopa na koncertih in festivalih. Leta 2004 je izdala album Glas ot vechnostta (Glas iz večnosti), na katerem so nekatere njene najbolj priljubljene pesmi, kot so A bre yunache ludo i mlado, Goro le goro zelena in Maychinko stara maychinko.
Dediščina in vpliv
Vključenost njenega posnetka na zlatno ploščo Voyager ji je prinesla mednarodno prepoznavnost in simbolni pomen — njena izvedba se pogosto navaja kot primer pristnega glasbenega izročila, ki predstavlja glas naše kulture v širšem, celo vesoljskem kontekstu. Velja za eno najprepoznavnejših gospodaric rodopske glasbe in ima pomembno vlogo pri ohranjanju balkanskega ljudskega izročila. Balkanska je skozi desetletja prejela številna priznanja doma, njena glasbena zapuščina pa ostaja pogosto predvajana in spoštovana tako med ljubitelji folklorne glasbe kot med strokovnjaki za etnomuzikologijo.
Čeprav so posnetki iz zlate plošče namenjeni predvsem simbolnemu sporočilu, je dejstvo, da je glas male bolgarske pevke danes na robu medplanetarnega prostora, močan opomnik na pomen lokalnih kultur v globalnem (in medzvezdnem) obzorju.
Prepoznavanje
Balkanska je v svoji karieri pevke ljudske glasbe prejela številne nagrade. Eno njenih najljubših priznanj je zlati kipec z likovne olimpijade v Los Angelesu leta 1997. Leta 2002 jo je bolgarski predsednik odlikoval z medaljo Stara Planina, ki velja za najvišje državno priznanje. Istega leta je prejela tudi nagrado zlata lira, ki jo podeljuje Zveza bolgarskih glasbenikov in plesalcev. Balkanska je postala prejemnica nagrade zlati fenomen za pomoč pri popularizaciji bolgarske ljudske glasbe in kulture, iz istega razloga pa je bila prva Bolgarka, ki jo je Unesco odlikoval kot "državljanko planeta". Po mnenju revije Time je ena od oseb, ki simbolizirajo prihodnost Evrope, in navaja, da je Valya Balkanska poleg tega, da je "legenda v svoji državi, tudi legenda v vesolju". Od decembra 2005 ima svojo zvezdico na bolgarskem sprehajališču slavnih. Leta 2005 je bila Balkanska tudi med nominiranci za državno nagrado svetega Paisija Hilendarskega za ugledne umetnike in izvajalce. Maja 2009 jo je bolgarsko združenje regionalnih medijev izbralo za najbolj izjemno bolgarsko žensko.
Leta 2008 je bolgarski dnevnik Standard izvedel raziskavo o tem, kaj je za Bolgare najpomembnejši simbol nacionalnega ponosa. V anketi je sodelovalo skoraj 22 tisoč bralcev spletne izdaje časopisa Standard iz več kot 10 držav po svetu. Med 23 možnimi izbirami je Valya Balkanska zasedla prvo mesto z 9,46 % glasov. Uvrstila se je višje od izumitelja računalnika Johna Atanasova, svetovne rekorderke v ženskem skoku v višino Stefke Kostadinove in celo od razglasitve neodvisnosti Bolgarije leta 1908.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj se je rodila Valya Mladenova Balkanska?
O: Valya Mladenova Balkanska se je rodila 8. januarja 1942.
V: Po čem je najbolj znana?
O: Najbolj znana je po izvedbi pesmi Izlel je Delyo hajdutin, ki je bila leta 1977 poslana v vesolje na krovu sond Voyager 1 in Voyager 2.
V: Kje je odraščala?
O: Odraščala je v vasici s sedmimi hišami blizu vasi Arda v Rodopih.
V: Koliko je bila stara, ko je postala glavna solistka Državnega ansambla za ljudske pesmi in plese Rodopa?
O: Stara je bila 18 let, ko je postala glavna solistka Državnega ansambla za ljudske pesmi in plese Rodopa.
V: Kdo jo je glasbeno spremljal 14 let?
O: Dudar Petar Yanev jo glasbeno spremlja že 14 let.
V: Kaj je Izlel je Delyo hajdutin?
O: Izlel je Delyo hajdutin je ljudska pesem, ki jo je Valya Balkanska posnela skupaj z dudarjem Dimitarjem Petkovskim. Leta 1972 je postala del zlate plošče NASA Voyager.
V: Katere druge skladbe so vključene v Nasino zlato ploščo Voyager?
O: Poleg skladbe Izlel je Delyo hajdutin so na Nasinem zlatem zapisu Voyagerja tudi dela znanih skladateljev, kot so Mozart, Bach, Beethoven in Stravinski.
Iskati