A. Philip Randolph (15. april 1889 – 16. maj 1979) je bil vodilni afroameriški sindikalist in družbeni aktivist, ki je v prvi polovici 20. stoletja povezal boj za delavske pravice z bojem proti rasni diskriminaciji. Rodil se je leta 1889 in svoje življenje posvetil organiziranju delavcev, zagovorništvu enakih možnosti pri zaposlovanju in pritiskanju na oblasti, da uresničijo zaveze o enakopravnosti.
Zgodnje obdobje in prve organizacijske pobude
Že med prvo svetovno vojno je Randolph poskušal povezati afroameriške delavce v ladjedelnicah in med upravljavci dvigal ter sodeloval pri izdajanju revije, katere namen je bil spodbuditi zahteve po boljših pogojih in višjih plačah. V tistem času je bil soustanovitelj revije The Messenger, glasila, ki je kritično opozarjalo na rasno neenakost, delavske razmere in politično hipokrizijo ter spodbujalo organizacijsko delovanje znotraj črnih skupnosti.
Sindikalno delo: Bratovščina nosačev spalnih avtomobilov
Najpomembnejši sindikalni dosežek Randolpha je ustanovitev Bratovščine nosačev spalnih avtomobilov (Brotherhood of Sleeping Car Porters, BSCP). Organizacija je bila ustanovljena v 20. letih 20. stoletja in je po dolgem in trdnem boju z delodajalci—zlasti s podjetjem Pullman—leta 1937 dosegla pomembno priznanje in kolektivno pogodbo. To je bil prelomni trenutek: BSCP je postal prvi uradni afriško-ameriški sindikat, ki je uspel zagotoviti dolgotrajnejši dogovor o delovnih pogojih in plačilu za zaposlene v branži.
Politični pritisk in masovni protesti
Randolph je razumel moč množičnega pritiska in javnih kampanj. Leta 1941 je napovedal načrtovani veliki pohod na Washington (March on Washington Movement), s katerim je grozil z masovnim protestom, če zvezna vlada ne bi ukrepala proti rasni diskriminaciji v obrambni industriji in zvezni upravi. Pritisk je prispeval k izidu izvršne odredbe predsednika Franklina D. Roosevelta, ki je prepovedala diskriminacijo v obrambnih proizvodnih pogodbah in ustanovila komisijo za enakopravnost pri zaposlovanju. Kasneje je bil Randolph tudi ena izmed ključnih osebnosti pri organizaciji slavnega Pohoda na Washington za delo in svobodo leta 1963, v katerem sta sodelovala tudi drugih voditelji gibanja za državljanske pravice.
Pristop, vpliv in zapuščina
Randolph je zagovarjal kombinacijo sindikalnega organiziranja, pravnega boja in nenasilnega množičnega pritiska. Njegovo delovanje je pomagalo tako pri izboljšanju delovnih pogojev za črne delavce kot tudi pri širšem premiku v politiki, ki je odprla vrata do večjega vključevanja Afroameričanov v gospodarstvo in javno življenje. Bil je tesno vključen v mreže civilnodružbenih organizacij in je pogosto sodeloval ali tekmoval z drugimi voditelji gibanja za državljanske pravice.
Nagrade in priznanja
Leta 1942 je prejel Spingarnovo medaljo Nacionalnega združenja za napredovanje barvnih ljudi (National Association for the Advancement of Colored People). Njegovo dolgoletno delo je bilo kasneje prepoznano tudi na najvišji ravni: 14. septembra 1964 mu je predsednik Lyndon B. Johnson podelil predsedniško medaljo svobode.
Randolph je umrl leta 1979, njegova zapuščina pa ostaja v zgodovini američnega delavskega gibanja in gibanja za državljanske pravice: kot tisti, ki je vztrajal pri povezovanju zahtev po gospodarski pravičnosti z bojem proti rasni neenakosti ter dokazal, da lahko dobro organizirano delavstvo prispeva k širšim družbenim spremembam.