Ana Castillo (rojena 15. junija 1953) je čikanska pesnica, pisateljica in esejistka. Piše pretežno v angleščini, pogosto v svojem delu vključuje tudi besede in izrazoslovje v španščini, s čimer poudarja svoje dvojezično in dvoidentitetno ozadje.
Rodila se je in odraščala v Chicagu v družini mehiških priseljencev, zato pogosto piše zgodbe in pesmi, ki se ukvarjajo z izkušnjami svoje mehiških družine in kulturnim prerezom med Združenimi državami in Mehiko. Kot devetletna deklica je napisala prve pesmi o smrti svoje latinskoameriške babice, kar je vplivalo na njeno nadaljnje zanimanje za družinsko zgodovino, spomin in čustveno izročilo.
Castillova je ustvarjala v različnih literarnih zvrsteh: piše poezijo, romane, kratke zgodbe, eseje in kritiko. Med njenimi znanimi deli so, med drugim, Vabilo (1979), Ženske niso vrtnice (1984) in Masaker sanjačev (1994). Njeno ustvarjanje vključuje tudi eksperimentiranje z žanri — med drugim piše tudi znanstveno fantastiko — in pogosto uporablja večglasne pripovedi, epistolarnost ali magični realizem.
V svojih esejih se ukvarja z vprašanji rase, spolu in spolu v Združenih državah Amerike in Mehiki, s poudarkom na izkušnjah čikanske/čikanskega (Chicana/Chicano) skupnosti. Njena dela pogosto naslavljajo teme identitete, patriarhata, družinske dinamike, socialne neenakosti in vloge žensk znotraj mehiško-ameriške skupnosti.
Castillova je tudi pomembna figūra v feminističnem in latinskoameriškem literarnem prostoru; s pisanjem in predavanji spodbuja razpravo o marginaliziranih glasovih in kulturnem prepletu. Njena dela so bila deležna pozornosti kritike, šolskih syllabusov in antologij, vpliv pa se kaže tako v literaturi kot v kulturnih študijah.
Najpomembnejše značilnosti njenega sloga so čutnost jezika, kombinacija osebnega in političnega ter pogosta uporaba dvojezičnih izrazov, kar bralca potegne v specifičen kulturni svet in hkrati odpre univerzalna vprašanja o identiteti in pripadnosti.
Čeprav je Ana Castillo pisala in objavljala predvsem v angleščini, njeno delo nagovarja bralce z obeh bregov meje ter prispeva k razumevanju in prepoznavanju čikanske literature kot pomembnega dela sodobne ameriške in latinskoameriške književnosti.