Charles J. Guiteau: morilec predsednika Jamesa A. Garfielda
Charles Julius Guiteau (8. september 1841 – 30. junij 1882) je bil moški, ki je umoril 20. predsednika Združenih držav Amerike Jamesa A. Garfielda. Guiteau je 2. julija 1881 na železniški postaji Baltimore and Potomac v Washingtonu streljal predsednika Garfielda; zadel ga je dvakrat — en strel je vstopil v hrbet, drugi je zadel ramo. Garfield ni takoj umrl, vendar so zapleti, predvsem okužbe ran zaradi takratnih medicinskih praks, privedli do njegove smrti 19. septembra 1881. Guiteau je kasneje trdil, da mu je Bog ukazal, naj ubije predsednika, in da mu pripada nagrada za politično podporo, ker je menil, da je njegov kratek govor in aktivnost pomagalo Garfieldu do zmage leta 1880 — govor, ki ga ni nikoli javno imel. Bil je razočaran in je zahteval politično imenovanje, vendar ni dobil želenega mesta.
Zgodnje življenje in ozadje
Guiteau se je rodil v mestu Freeport v zvezni državi Illinois. V mladosti je deloval kot pridigar, poskušal je s pisanjem in študijem prava ter se občasno ukvarjal z odvetništvom; sam je trdil, da je bil tudi odvetnik, čeprav je imel razmeroma neurejeno in neuspešno kariero. Njegovo vedenje in pisanje sta pogosto kazala na ekscentričnost in občasne duševne motnje — v kasnejšem sojenju je pravzaprav skušal izpostaviti paranoične in versko obarvane razlage svojih dejanj.
Motiv in izvedba umora
Guiteauov glavni motiv je bilo nezadovoljstvo zaradi neuspeha pri pridobivanju političnega mesta ter prepričanje, da si zasluži nagrado za domnevno pomoč pri Garfieldovi kampanji. Na postaji je večinoma brez odpora prišel do predsednika in ga ustrelil. Garfield je preživel prvotni napad, vendar so mu slabe zdravstvene razmere in okužbe ran pozneje usodno postale usodne.
Sodba, obrambe in usmrtitev
Na sodišču je Guiteau uporabljal obrambo blizu trditve o nespodobnosti ali duševni motnji (insanity defence), vendar so ga porota in sodnik spoznali za krivega umora. Njegovo sojenje je pritegnilo veliko pozornosti zaradi njegovih ekscentričnih nastopov v sodni dvorani ter zaradi širše razprave o tem, kaj pomeni duševna nesposobnost v kazenskem pravu. Po obsodbi so ga v Washingtonu usmrtili z obešanjem 30. junija 1882.
Posledice in zgodovinski pomen
Atentat na Garfielda je močno vplival na američno politiko in javno mnenje — posebej je spodbudil prizadevanja za reformo sistema državne službe, ker je bilo razočaranje nad patronažnim sistemom (imenovanjem po politični zaslugi) opaženo kot del vzroka za atentat. To je prispevalo k sprejetju Pendletonove zakonske reforme državne službe leta 1883, ki je uvedla merila za zaposlovanje v javni upravi.
Opombe o zapisu
Charles J. Guiteau ostaja primer, ki ga zgodovina pogosto raziskuje z različnih zornih kotov — kot politični motiviran umor, kot primer duševne motnje v kazenskem postopku in kot dogodek, ki je sprožil pomembne institucionalne spremembe v ZDA.
