Heinrich Wilhelm Schott je bil avstrijski botanik, znan po obsežnem delu o aroidih (družina Araceae). Bil je eden vodilnih strokovnjakov za to družino rastlin v 19. stoletju in pomembno vplival na botaniko ter hortikulturo svojega časa.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Rodil se je 7. januarja 1794 v Brnu, mestu na Moravskem, ki je bilo v tistih letih del Avstrijskega cesarstva, danes pa je del Češke republike. Kot mlad fant je prišel živet na Dunaj, kjer je bil njegov oče glavni vrtnar botaničnega vrta univerze. Schott je študiral botaniko, kmetijstvo in kemijo na dunajski univerzi, kjer je bil učenec botanika Josepha Franza von Jacquina (1766–1839). Leta 1815 je postal vrtnar na vrtu za avstrijsko floro v palači Belveder.

Odprava v Brazilijo (1817–1821)

Med letoma 1817 in 1821 je sodeloval v avstrijski odpravi v Brazilijo. V Braziliji je od sredine leta 1817 do leta 1821 ustanovil in vodil introdukcijski vrt za privajanje živih rastlin na zmernejše podnebje, da bi jih pozneje prinesel v Evropo, opravljal terenske izlete ter pripravil številne zapiske o rastlinah in živalih, ki jih je videl. Med ekspedicijo je nabiral herbarijske primerke, poskušal prilagoditi tropske vrste evropskim razmeram in natančno dokumentiral habitat ter rastne razmere. Te zbirke so pozneje obogatila dunajske vrtove in znanstvene zbirke.

Kariera na Dunaju in v palači Schönbrunn

Leta 1821 se je Schott vrnil na Dunaj, kjer je spet delal kot vrtnar. Leta 1828 je bil imenovan za kraljevega vrtnarja (Hofgärtner) na Dunaju, pozneje pa je bil direktor cesarskih vrtov v palači Schönbrunn (1845). Leta 1852 je bil zadolžen za preoblikovanje dela grajskih vrtov po vzoru angleškega vrta. Dunajske dvorne vrtove je obogatil tudi s svojimi zbirkami iz Brazilije, uvajal nove vrste v hortikulturo in skrbno urejal botanične zbirke ter rastlinjake.

Zanimale so ga rastline, ki rastejo v visokih gorah, nad drevesno mejo, zato je v Belvederju na Dunaju uredil vrt s tovrstnimi rastlinami (alpski vrt). Kot vrtnar in direktor je spodbujal eksperimentalno gojenje, introdukcijo vrst in razširjanje znanja o pridelavi redkih rastlin v evropskih razmerah.

Znanstveni prispevek

Schott je postal priznano ime v taksonomiji Araceae. Svoje delo je gradil na obsežnem terenskem delu, herbarijskih primerkih in skrbnih opisih morfoloških značilnosti. Objavil je natančne opise in ilustracije, opisal številne nove rodove in vrste ter postavil temelje za kasnejše sistematske raziskave aroidov. V znanstveni literaturi se kot avtor vrst pogosto pojavlja njegova kratica "Schott".

Njegove zbirke in herbarijski primerki so pomemben vir za botanične raziskave; večji del Schottovih primerkov je ohranjen v dunajskih zbirkah in v institucijah, povezanih z Naravoslovnim muzejem (Naturhistorisches Museum) v Dunaju.

Smrt in zapuščina

Umrl je 5. marca 1865 v palači Schönbrunn na Dunaju. Njegovo delo je pustilo trajen pečat v botaniki: številne vrste in rodovi so bili po njem poimenovani, v botaniki pa se ohranja spomin nanj kot na enega najpomembnejših raziskovalcev aroidov 19. stoletja.

Glavne točke njegove zapuščine:

  • temeljne taksonomske študije in opisi v družini Araceae,
  • uvajanje brazilskih rastlin v evropske vrtove in rastlinjake,
  • preoblikovanje dunajskih dvornih vrtov ter vzpostavitev alpskega vrta v Belvederju,
  • obsežne herbarijske zbirke, ki so še danes vir za raziskave in ohranjanje rastlinske raznovrstnosti.