John Michael Bishop: Nobelov nagrajenec za medicino, odkritelj c-Src onkogena
John Michael Bishop (rojen 22. februarja 1936) je ameriški imunolog in mikrobiolog. Leta 1989 si je s Haroldom Varmusom delil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, leta 1984 pa je prejel nagrado Alfreda P. Sloana. Trenutno je aktiven član fakultete na Kalifornijski univerzi v San Franciscu.
Odkritje c‑Src in njegov pomen
Bishop je najbolj znan po svojem z Nobelovo nagrado nagrajenem delu o retrovirusnih onkogenih. V sodelovanju z Varmusom je pokazal, da viralni onkogen v-Src, prisoten v Rousovem sarkomskem virusu, izvira iz običajnega celičnega gena, ki so ga poimenovali c‑Src. Njuno delo je bilo odločilno pri uveljavitvi pojma proto-onkogen — normalnega celičnega gena, ki lahko ob spremembi postane onkogen in povzroči maligno preobrazbo celic.
Kako deluje c‑Src in mehanizmi aktivacije onkogenov
c‑Src je del družine tirozin kinaz, beljakovin, ki v celici uravnavajo signalne poti, rast in delitev. Viralni v‑Src je mutirana ali napačno regulirana oblika tega gena, ki ima nenehno aktivnost in s tem spodbuja neomejeno rast celic. Bishop in Varmus sta z molekularno primerjavo genov pokazala, da so podobni geni prisotni tudi v normalnih človeških celicah, kar je pomenilo, da raka ni treba razlagati samo kot posledico tujih virusov, temveč kot bolezen, ki izvira iz lastne genetike celice.
Mehanizmi, s katerimi se normalni geni spremenijo v onkogene
Njune ugotovitve so pokazale, kako maligni tumorji nastanejo zaradi sprememb normalnih genov celice. Te spremembe lahko povzročijo virusi, sevanje ali izpostavljenost nekaterim kemikalijam, pa tudi druge genetske spremembe, kot so točke mutacije, amplifikacija gena, kromosomske translokacije ali vstavitvena mutageneza. Takšne spremembe lahko vodijo v trajno aktivacijo signalnih poti, ki sicer nadzorujejo celični cikel in apoptotične mehanizme.
Vpliv na raziskave in zdravljenje raka
Odkrivanje c‑Src in koncepta proto-onkogenov je temeljito spremenilo razumevanje raka: rak se je začel obravnavati kot genetska bolezen celic, kar je odprlo pot za raziskave celične signalizacije in razvoj zdravil, ki ciljajo na specifične onkogene ali njihove produktne beljakovine (npr. zaviralci tirozin kinaz). To odkritje je spodbudilo razvoj molekularne onkologije in prispevalo k strategijam za natančnejše, ciljno usmerjeno zdravljenje bolnikov z rakom.
Zapuščina in izobraževalno delo
Poleg raziskovalne dejavnosti je Bishop znan tudi kot mentor in predavatelj, ki je usmerjal številne mlade raziskovalce v področje molekularne onkologije in virologije. Njegovo delo je še danes osnova za razumevanje mehanizmov tumorogeneze in za razvoj novih terapij.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je John Michael Bishop?
O: John Michael Bishop je ameriški imunolog in mikrobiolog, ki si je leta 1989 s Haroldom Varmusom delil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, leta 1984 pa je prejel nagrado Alfreda P. Sloana. Trenutno je aktiven član fakultete na Univerzi Kalifornije v San Franciscu.
V: Po čem je John Michael Bishop najbolj znan?
O: John Michael Bishop je najbolj znan po svojem z Nobelovo nagrado nagrajenem delu o retrovirusnih onkogenih.
V: Kaj so retrovirusni onkogeni?
O: Retrovirusni onkogeni so geni, ki lahko ob aktivaciji povzročijo, da normalna celica postane rakava.
V: S kom si je John Michael Bishop delil Nobelovo nagrado za leto 1989?
O: John Michael Bishop si je Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino leta 1989 delil s Haroldom Varmusom.
V: Kaj je John Michael Bishop skupaj s Haroldom Varmusom odkril v osemdesetih letih prejšnjega stoletja?
O: John Michael Bishop je v 80. letih prejšnjega stoletja v sodelovanju z Varmusom odkril prvi človeški onkogen, c-Src.
V: Kako po ugotovitvah Johna Michaela Bishopa nastanejo maligni tumorji?
O: Po ugotovitvah Johna Michaela Bishopa maligni tumorji nastanejo zaradi sprememb v normalnih celičnih genih.
V: Kaj lahko po ugotovitvah Johna Michaela Bishopa povzroči spremembe normalnih genov celice?
O: Po ugotovitvah Johna Michaela Bishopa lahko spremembe normalnih genov celice povzročijo virusi, sevanje ali izpostavljenost nekaterim kemikalijam.
