Nigersko-kongoška jezikovna družina – pregled in ključne značilnosti

Jeziki nigersko-kongoške skupine so jezikovna družina. Govorijo jih v južni polovici Afrike. Po številu jezikov so morda največja jezikovna družina na svetu. Večina najbolj razširjenih jezikov podsaharske Afrike spada v to skupino. Skupna značilnost številnih nigersko-kongoških jezikov je uporaba sistema samostalniških razredov. Jeziki nigersko-kongoškega izvora, ki jih govorijo domači govorci, so Yoruba, Igbo, Fula in Shona. Po skupnem številu govorcev je najbolj razširjen svahili.

Razširjenost in število jezikov

Skupina nigersko-kongoških jezikov zajema zelo široko območje – od zahodne obale Afrike (Senegal, Gvineja) prek zahodne, srednje in južne Afrike do vzhodne Afrike. V družino sodi več sto do več kot tisoč posameznih jezikov, odvisno od kriterijev delitve na jezike in narečja; varnejša ocena je več kot 1.400 jezikov. Največji podskupini sta Bantu (široko razširjen v osrednji, vzhodni in južni Afriki) in več zahodnoafriških skupin.

Uvrstitev in zgodovina

Taksonomija nigersko-kongoške družine je predmet strokovnih raziskav in včasih razprav. Splošno priznane večje enote vključujejo skupine, kot so Mande, Atlantic‑Congo (ki vsebuje tudi Bantu), Ijoid, Dogon in Kordofanian. Razvoj in širjenje nekaterih podskupin, zlasti bantujske, sta povezana z zgodovinskimi premiki prebivalstva, znanimi kot bantujska širitev, ki je v zadnjih tisočletjih oblikovala jezikovno sliko velikega dela Afrike.

Glavne jezikovne značilnosti

Samostalniški razredi (noun classes): Mnogi nigersko-kongoški jeziki imajo sistem razredov samostalnikov, ki deluje podobno kot slovnični spol, a je pogosto bolj razčlenjen. Razredi se kažejo s predponami ali sufiksi in vplivajo na soglasje (kongruenco) z glagoli, pridevniki in zaimki.
Tonskost: Veliko teh jezikov uporablja ton (višino glasu) za razlikovanje pomenov besed ali slovničnih oblik.
Vokalna harmonija in fonologija: Različne vrste vokalne harmonije (npr. ATR) so prisotne v mnogih jezikih družine.
Glagolska morfologija: Glagoli pogosto označujejo vid, aspekt in modalnost z bogato prefiksno in sufiksno fleksijo; razširjene so tudi serialne glagolske konstrukcije.
Besedni red: Najpogostejši besedni red je SVO (subjekt‑glagol‑objekt), vendar obstajajo tudi izjeme in jezikovne variacije znotraj družine.

Pomembni jeziki in vloga

Med najpomembnejšimi jeziki te skupine so Yoruba, Igbo, Fula (znan tudi kot Fulfulde ali Pulaar), svahili ter Shona. Svahili je izstopajoč kot lingua franca vzhodne Afrike in kot jezik z velikim številom govorcev kot drugi jezik ter kot pomemben jezik mednarodne komunikacije v regiji. Jeziki, kot so Yoruba in Igbo, imajo bogate knjižne in ustne tradicije ter pomembno vlogo v kulturi in politiki svojih držav.

Pismenost, pisave in sodobni položaj

Večina nigersko-kongoških jezikov danes uporablja latinsko pisavo, pogosto z dodatki diakritičnih znakov za označevanje tonov ali posebnih samoglasnikov. V nekaterih primerih so v preteklosti ali še vedno v uporabi različice arabskih pisav (Ajami). Kolonialne meje, nacionalna politika in urbanizacija so vplivali na izbor uradnih jezikov in na širjenje jezikov kot so svahili, ki so v mnogih državah uporabljeni v izobraževanju, medijih in upravi.

Raziskave, rekonstrukcija in ohranitev

Lingvisti še vedno delajo na rekonstrukciji protojezikov in razjasnitvi medsebojnih sorodnosti znotraj družine. Ker je veliko jezikov ogroženih zaradi premikov prebivalstva, šole in medijev ter prevlade državnih jezikov, je dokumentacija in revitalizacija jezikov pomembna naloga za etnografe in jezikoslovce. Projektov za ohranitev je veliko, vendar ostaja izziv pokriti vse ogrožene jezike na tako razširjenem območju.

Zaključek

Nigersko-kongoška jezikovna družina predstavlja eno najbolj raznolikih in vplivnih jezikovnih skupin na svetu. Njeni jeziki oblikujejo kulturne in družbene strukture velikih delov Afrike, hkrati pa predstavljajo dragoceno področje za jezikoslovne študije in prizadevanja za ohranitev jezikovne dediščine.