Cape Fear je ameriški psihološki triler iz leta 1962. Režiral ga je J. Lee Thompson, produciral pa Sy Bartlett. Film Cape Fear je bil predvajan 12. aprila 1962 in je prirejen po romanu Johna D. MacDonalda The Executioners. Zgodba sledi odvetniku, čigar družino zasleduje nevaren zločinec, ki ga je odvetnik pomagali poslati v zapor zaradi posilstva. V glavnih vlogah nastopata Gregory Peck in Robert Mitchum; Mitchumova upodobitev Maxa Cadyja velja za eno izmed najbolj zloveščih predstav zlih filmskih likov tistega obdobja. Remake filma je posnel Martin Scorsese in je izšel leta 1991 (v njem sta glavni vlogi odigrala Robert De Niro in Nick Nolte).
Vsebina
Film se osredotoča na vprašanje maščevanja in strahu doma: bivši zapornik Max Cady začne sistematično zasledovati odvetnika Sama Bowdena in njegovo družino, potem ko zapusti zapor. Cady izkorišča strah in ranljivost družine, da bi jih spravil v položaj, kjer se mora Bowden spoprijeti s posledicami svojih preteklih dejanj. Napetost raste postopoma — od strašenja in intimnih groženj do odprtega fizičnega nasprotovanja — kar naredi film tesnoben primer psihološkega trilerja.
Igrajo in ustvarjalci
Poleg Gregoryja Pecka in Roberta Mitchuma nastopajo tudi drugi igralci, ki prispevajo k realistični upodobitvi družinske dinamike in policijsko-pravnega ozadja. Film sta producirala Sy Bartlett in J. Lee Thompson kot režiser, glasbo je prispeval znameniti skladatelj Bernard Herrmann, katere napeta partiturna pisava še povečuje občutek groze in predznaka neizbežnega soočenja.
Tema in slog
Cape Fear združuje elemente noir filma in psiho-thrillerja: uporaba senc, kompozicija kadrov in glasbena podlaga ustvarjajo »Hitchcockovski« občutek napetosti. Glavne teme so teorija pravice nasproti zakonodaji, posledice preteklih dejanj, ranljivost zasebnega prostora in psihološka manipulacija. Film raziskuje tudi moralne dileme odvetnika, ki se mora odločiti, kako daleč je pripravljen iti, da zaščiti svojo družino.
Sprejem in vpliv
Kritiki so film ocenili pozitivno. Na spletni strani Rotten Tomatoes ima 95-odstotno oceno. Filmski kritik Bosley Crowther iz New York Timesa je med drugim zapisal, da sta mu všeč "trd, napet scenarij" ter "stabilen in strogo zlovešč slog", ki ga ima film. Svojo recenzijo je zaključil z besedami: "To je res eden tistih šokantnih filmov, ki vzbuja gnus in obžalovanje." Lik Maxa Cadyja je bil uvrščen na 28. mesto na seznamu 50 najboljših filmskih zlikovcev vseh časov, ki ga je pripravil Ameriški filmski inštitut.
Zaključek
Cape Fear iz leta 1962 ostaja pomemben primer ameriškega psihološkega trilerja iz 60. let: močna igra glavnih igralcev, napet scenarij in avtorski slog so pripomogli k njegovemu trpežnemu vplivu na žanr. Film je navdihnil poznejši remake in še vedno velja za referenčno delo pri upodobitvah zasledovanja, maščevanja in strahu, ki prodre v vsakdanje življenje.