Chandra — NASA-in vesoljski rentgenski observatorij (izstreljen 1999)

Rentgenski observatorij Chandra (CXO) je vesoljski teleskop, ki ga je Nasa izstrelila 23. julija 1999. Namenjen je opazovanju vesolja v rentgenskem delu elektromagnetnega spektra, kar omogoča preučevanje najenergetskih pojavov v vesolju, kot so ostanki supernov, vroče plazme v jatah galaksij, akrecijske ploščine okoli črnih lukenj in korone zvezd.

Tehnične značilnosti

Chandra je zasnovana za izjemno visoko kotno ločljivost in občutljivost na šibke rentgenske vire. Njena zrcala so vrste z nizkimi koti vpadnih žarkov (grazing-incidence), sestavljena v glavno enoto High Resolution Mirror Assembly (HRMA), kar omogoča ločljivost reda približno 0,5 lokalne sekunde in občutljivost, ki je v primerjavi s starejšimi rentgenskimi opazovalniki večkrat večja (pogosto navajajo tudi primerljive ocene do ~100× za določene vrste opazovanj).

Glavni tehnični podatki (približno):

• fokalna razdalja: približno 10 m;
• visoko eliptična orbita z obdobjem približno 64 ur (apogej več deset tisoč kilometrov), kar omogoča dolga neprekinjena opazovanja;
• glavna znanstvena instrumenta: ACIS (Advanced CCD Imaging Spectrometer) in HRC (High Resolution Camera); poleg tega sta na voljo disperzijski rešetki za spektroskopijo visoke ločljivosti (HETG, LETG).

Izstrelitev in orbita

Chandra je bila izstreljena s pomožnim odrom Space Shuttle (misija STS-93) in nato v višjo eliptično orbito pospešena z dodatnim zgornjim stopnjem. Zahvaljujoč visoki orbiti je observatorij lahko izoliran od zasenčenih območij Zemlje in nudi dolge intervale opazovanj brez pogostih prekinitev.

Instrumenti in zmogljivosti

• ACIS omogoča istočasno slikanje in spektroskopijo z dobro energijsko ločljivostjo za širok razpon energij rentgenskih fotonov.
• HRC je optimiziran za najvišjo prostorsko ločljivost in hitre časovne meritve pri šibkih virih.
• Rešetki HETG (High Energy Transmission Grating) in LETG (Low Energy Transmission Grating) omogočata visoko ločljivostno spektroskopijo, nujno za razumevanje fizike plazme, kemijske sestave in gibanja v virih.

Znanstveni dosežki

Chandra je prispevala k številnim pomembnim odkritjem in napredkom v astrofiziki. Med najpomembnejšimi so:

• drobno slikanje ostankov supernov (npr. Cassiopeia A) in določanje porazdelitve težjih elementov, ki jih proizvaja eksplozija;
• opazovanja akrecijskih diskov in koreninskih področij okoli črnih lukenj ter merjenje njihovih lastnosti;
• globoke ankete, kot je Chandra Deep Field, ki so razkrile populacijo šibkih, oddaljenih aktivnih galaktičnih jeder in prispevek k razumevanju rasti supermasivnih črnih lukenj;
• prelomne meritve porazdelitve mase v jatah galaksij in posredni dokazi za temno snov (npr. opazovanja Bullet Cluster-a);
• študije vroče medgalaktične snovi, koronalnih pojavov pri zvezdah in rentgenskih binarnih sistemov.

Misija in upravljanje

Chandra je del programa velikih observatorijev (velikih observatorijev) skupaj z Hubblovim vesoljskim teleskopom, Comptonovim observatorijem za žarke gama (1991–2000) in Spitzerjevim vesoljskim teleskopom. Teleskop je poimenovan po Subrahmanyanu Chandrasekharju, teoretičnem astrofiziku, znanem po delu na prehodu belih pritlikavk v nevtronske zvezde in črne luknje.

Ker Zemljina atmosfera absorbira večino rentgenskih žarkov, morajo opazovanja potekati iz vesolja; zemeljski teleskopi takih žarkov ne morejo zaznati. Chandra je umetni satelit v visoki orbiti, kar omogoča daljša, neprekinjena opazovanja in občutljivo merjenje rentgenskih signalov.

Operativno upravljanje in distribucijo podatkov izvaja Chandra X-ray Center (CXC) v sodelovanju z raziskovalnimi inštitucijami; opazovalni čas se dodeljuje preko razpisov znanstvenikom z vsega sveta. Misija se je začela ob izstrelitvi leta 1999 in je bila večkrat podaljšana; observatorij je dolgo presegel svojo prvotno načrtovano življenjsko dobo in je še vedno v uporabi za znanstvena opazovanja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je observatorij za rentgenske žarke Chandra?

V: Kakšno je Chandrino območje občutljivosti?

V: Kako lahko Chandra doseže tako visoko stopnjo občutljivosti?

V: Zakaj zemeljski teleskopi ne morejo zaznati rentgenskih žarkov?

V: Kakšno vrsto teleskopa potrebujemo za opazovanje rentgenskih žarkov?

V: V kakšni orbiti je Chandra?

V: Kakšna je Chandrasekharjeva povezava s teleskopom?

Išči po črki