Obiranje češenj (cherry picking): definicija, primeri in kako ga prepoznati

Kaj pomeni obiranje češenj?

"Cherry picking je, ko nekdo izbere primer, ki podpira njegovo mnenje.

Gre za selektivno predstavitev podatkov ali dokazov: namesto, da bi pokazal celotno sliko, oseba izpostavi le tiste podatke, ki podpirajo njeno trditev. Cilj je pogosto prepričati občinstvo, zavarovati svoj položaj ali prikriti nasprotujoče ugotovitve. Takšno ravnanje lahko zavede tako laično kot strokovno publiko.

Praktičen primer

Denimo, da je bilo opravljenih dvajset študij o novem zdravilu in da jih 19 pravi, da deluje, ena pa, da ne deluje. "Izbiranje" pomeni uporabo ene neuspešne študije za "dokaz", da je zdravilo neuporabno. Gre za vrsto potrditvene pristranskosti, ko oseba vidi dokaze za tisto, kar želi ali pričakuje, da bo videla, in ignorira dokaze, ki so v nasprotju z njenim prepričanjem.

Dodatno: posamezna študija se lahko razlikuje zaradi majhnega vzorca, drugačnih meril, napak v meritvah ali naključja. V znanosti zato rezultat ene same študije običajno ne dokazuje dokončno ničesar — za robustne zaključke so potrebne ponovitve, sistematični pregledi in meta-analize.

Izvor izraza

Izraz obiranje češenj izvira iz načina obiranja češenj z drevesa - češnje obirajo le najbolj rdeče in zrele plodove. Če bi nekdo pogledal vse plodove, ki jih je ta oseba nabrala, bi lahko mislil, da so vse češnje rdeče, dokler ne bi šel do drevesa in videl veliko svetlih, nezrelih češenj, ki so še vedno na drevesu.

Metafora opozarja na to, da je selektivno vzorčenje nerealno in lahko zavajajoče: zunaj izbranega seznama pogosto obstaja veliko informacij, ki spreminjajo interpretacijo.

Zakaj je to problematično

Izraz "cherry picking" je precej negativen, saj pomeni, da oseba, ki izvaja "cherry picking", poskuša zavajati občinstvo ali pa ji je preprosto vseeno za dejstva.

Obiranje češenj poruši zanesljivost argumentov in lahko povzroči napačne odločitve — v politiki, gospodarstvu, zdravstvu ali javnem odločanju. V strokovnih okoljih vodi do slabših praks in zmanjša zaupanje v raziskave ali strokovnjake.

V znanosti in medicini

V medicini in naravoslovju velja, da je "izbiranje češenj" "slaba znanost" ali znak psevdoznanosti.

Dobri znanstveni postopki vključujejo transparentnost, ponovljivost in upoštevanje vseh ustreznih dokazov. Metode za odkrivanje selektivnega poročanja vključujejo sistematične preglede, meta-analize, preiskovanje morebitne pristranskosti objavljanja (publication bias) in preverjanje, ali so študije bile predhodno registrirane (preregistration). Pri odkrivanju izbiranja lahko pomagajo tudi grafični pripomočki, kot so funnel ploti, in zahteve po deljenju surovih podatkov.

Oblike obiranja češenj

Trganje češenj ima lahko več oblik. Najočitnejši primer izbiranja je, ko se uporabljajo samo dokazi, ki podpirajo določen argument, drugi dokazi, ki ga ne podpirajo ali mu nasprotujejo, pa se prezrejo ali zamolčijo. Drugi primeri lahko vključujejo dajanje velikega poudarka dokazom, ki podpirajo idejo, in skoraj nobenega drugim dokazom ter jemanje citata iz konteksta, tako da se zdi, da ima drugačen pomen, kot ga je imel prvotno.

Drugi pogosti prijemi:

• izpostavljanje posameznih anekdot namesto skupa podatkov;
• izbira časovnih obdobij oziroma podskupin, ki pokažejo želen učinek;
• ignoring null results (zanemarjanje negativnih/ničelnih rezultatov);
• p-hacking ali izbiranje statističnih testov in metrik, dokler se ne pojavijo "značilni" rezultati;
• citatno rudarjenje (quote mining) — izrezovanje izjav iz konteksta.

Povezava s psevdoznanostjo

O psevdoznanosti govorimo, kadar se neresnične trditve prikazujejo, kot da imajo znanstveno podlago, čeprav je nimajo. Mnogi psevdoznanstveniki v podporo svojim trditvam izbirajo prave znanstvene dokaze. V znanosti je precej pogosto, da so nekatere študije v nasprotju z drugimi, na primer v primerih, ko se za merjenje rezultatov uporabljajo različne metode ali ko lahko človeška napaka ali naključje privedeta do nenavadnih rezultatov. To pomeni, da pogosto obstaja študija, ki jo lahko nekdo uporabi v podporo svoji trditvi, in to eno študijo lahko izbere, čeprav ji številne druge nasprotujejo.

Pomembno je razlikovati med iskrenim izpostavljanjem posameznih rezultatov (npr. ko raziskovalec pošteno navede omejitve) in namernim prikrivanjem nasprotujočih dokazov za pridobitev napačnega vtisa o moči dokaza.

Kako prepoznati obiranje češenj

• Preverite celotno literaturo: ali avtor obravnava vse relevantne študije ali le peščico?;
• Iščite sistematične preglede ali meta-analize, ki povzročijo širšo oceno dokazov;
• Preverite, ali so ključne študije reproducirane in ali so rezultati konsistentni;
• Ocenite, ali so citati v pravilnem kontekstu ali so izrezani tako, da spreminjajo pomen;
• Poglejte, ali avtorji poročajo o omejitvah, negativnih rezultatih ali morebitnih konfliktih interesov;
• Pri novicah in objavah na družbenih omrežjih preverite prvotni vir in ne zanašajte se le na povzetke ali slike z grafi brez razlage.

Kako se odzvati

• Prosite za celoten nabor podatkov ali za seznam vseh relevantnih študij;
• Usmerite razpravo k sistematičnim pregledom in k repliciranju rezultatov;
• Če naletite na citat iz konteksta, navedite izvirni vir in originalni odlomek;
• Pri kritičnem ocenjevanju upoštevajte tudi metodološko kakovost študij, ne le njihovega izida;
• V strokovnih okoljih spodbujajte prakso predhodne registracije študij in deljenja surovih podatkov.

Kje se pogosto pojavlja

Obiranje češenj se pojavlja v različnih kontekstih: politične kampanje, trženje in oglaševanje, novinarske zgodbe, forenzične argumentacije v pravu, ter pri promociji zdravstvenih ali prehranskih izdelkov. Na družbenih omrežjih je problem še bolj razširjen, saj kratki zapisi in vizualni materiali spodbujajo poenostavljene, pogosto selektivne interpretacije podatkov.

Zaključek

Obiranje češenj je selektivna uporaba dokazov, ki lahko zavaja in vodi do napačnih zaključkov. Prepoznavanje te prakse zahteva kritično branje, preverjanje izvorov, iskanje celotnih podatkov in zanašanje na sistematične ter pregledne znanstvene metode. V času obilice informacij je skrbno in odgovorno ravnanje z dokazi še posebej pomembno.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je obiranje češenj?

V: Od kod izvira izraz "cherry picking"?

V: Kako lahko poteka nabiranje češenj?

V: Kaj je psevdoznanost?

V: Ali v znanosti pogosto obstajajo nasprotujoče si študije?

V: Kakšno vedenje pomeni uporaba samo ene neuspešne študije?

Išči po črki