Komenzurabilnost
Primerljivost je pojem v filozofiji znanosti. Znanstvene teorije so komenzurabilne, če jih lahko primerjamo in ugotovimo, katera je natančnejša. Če jih ni mogoče primerjati, da bi ugotovili, katera je natančnejša, so nesorazmerne.
V ozadju je ideja, da je mogoče svet videti na več načinov in da ne obstaja ena sama poštena metoda, s katero bi ugotovili, kateri način je pravi. Nekateri menijo, da so znanstvene tradicije (ali paradigme) lahko nezdružljive: v resnici ni mogoče reči, katera je prava. To idejo je zagovarjal Thomas Kuhn. Zapisal je: ko se paradigme spremenijo, se svet spremeni skupaj z njimi. Paul Feyerabend je bil še en filozof, ki je trdil, da je pri znanstvenih temah možna neskladnost. Zapisal je, da si je to pomembno zapomniti, saj to pomeni, da je mogoče reči stvari, ki niso znanstvene, vendar tudi ne napačne. Te ideje so bile usmerjene predvsem proti Karlu Popperju in njegovim idejam o falsifikaciji.
Dve teoriji nista primerljivi, če ju ne moremo primerjati in se odločiti, katera je prava.
V popularni kulturi
Koncept nesorazmernosti je dramatiziran v filmu Idiokracija iz leta 2006, ko skuša znanstvenik ameriške vojske Joe Bauers na seji vlade pojasniti svojo teorijo, da bi bilo pridelke v državi bolje namakati z vodo kot s športno pijačo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je komenzurabilnost v filozofiji znanosti?
O: Komenzurabilnost je pojem v filozofiji znanosti, ki se nanaša na zmožnost primerjave znanstvenih teorij, da bi ugotovili, katera je natančnejša.
V: Kdaj se znanstvene teorije štejejo za nesorazmerne?
O: Znanstvene teorije veljajo za nesorazmerne, če jih ni mogoče primerjati, da bi ugotovili, katera je natančnejša.
V: Kaj je temeljna ideja, ki se skriva za komenzurabilnostjo?
O: Temeljna ideja komenzurabilnosti je, da obstaja več načinov videnja sveta in da ni ene same poštene metode, s katero bi določili, kateri način je pravilen.
V: Ali so lahko znanstvene tradicije ali paradigme nesorazmerne?
O: Nekateri menijo, da so znanstvene tradicije ali paradigme lahko neskladne, kar pomeni, da ni mogoče določiti, katera je prava.
V: Kdo je zagovarjal idejo o neskladnosti znanstvenih tem?
O: Thomas Kuhn je bil filozof, ki je zagovarjal idejo o neskladnosti znanstvenih tem.
V: Kaj je Paul Feyerabend rekel o neskladnosti?
O: Paul Feyerabend je bil še en filozof, ki je dejal, da je inkomenzurabilnost v znanstvenih temah mogoča in da si je to pomembno zapomniti, ker to pomeni, da je mogoče reči stvari, ki niso znanstvene, vendar niso nujno napačne.
V: Kakšna je povezava med inkomenzurabilnostjo in falsifikacijo?
O: Povezava med inkomenzurabilnostjo in falsifikacijo je, da dve teoriji morda nista primerljivi, če ju ni mogoče primerjati in ugotoviti, katera ima prav, kar izpodbija idejo falsifikacije.
