Damn Small Linux – ultralahka 50 MB Linux distribucija za stare računalnike
Damn Small Linux ali DSL je brezplačen operacijski sistem za družino osebnih računalnikov x86. Zasnovan je bil za izvajanje grafičnih aplikacij na starejši strojni opremi osebnih računalnikov, na primer na računalnikih s procesorji 486/začetni Pentium in zelo malo pomnilnika. DSL je zgoščenka Live CD z velikostjo 50 MB. Kar se je sprva začelo kot poskus, da bi ugotovili, koliko programske opreme lahko spravimo v 50 MB, je sčasoma postalo polnopravna distribucija Linuxa. Namestite jo lahko na pomnilniške medije z majhnimi zmogljivostmi, kot so zagonske vizitke, ključki USB, različne pomnilniške kartice in pogoni Zip.
Ključne značilnosti
- Izjemno majhen odtis: celoten sistem in osnovne grafične aplikacije so zložene v okoli 50 MB, zato deluje na zelo omejeni strojni opremi.
- Live način in frugal instalacija: DSL se lahko zažene neposredno s CD‑ja ali USB‑ključka; omogoča tudi “frugal” namestitev na disk, kjer sistem ostane v eni datoteki in se naloži v pomnilnik ob zagonu.
- Razširljive funkcije: preko dodatnih paketov in sistemov za razširitve (MyDSL in podobno) lahko enostavno namestite več programov in orodij glede na potrebe.
- Enostaven namizni vmesnik: uporablja lahek upravitelj oken in osnovna grafična orodja, ki so prilagojena delovanju z malo pomnilnika in počasnejšimi procesorji.
- Uporaba za reševanje in obnovo: zaradi majhnosti in zmožnosti zagona z zunanjega medija je DSL uporaben kot orodje za obnovo podatkov ali diagnostiko sistema.
Za koga je DSL primeren
DSL je odlična izbira, če želite:
- oživiti stare računalnike za osnovne naloge (brskanje po spletu z lahkimi brskalniki, urejanje besedila, predvajanje zvoka),
- imeti prenosni reševalni sistem za popravilo ali obnovo podatkov,
- preizkusiti minimalno distribucijo Linuxa z majhnimi sistemskimi zahtevami ali ustvariti pogon z namenom demonstracij.
Namestitev in uporaba
Osnovni koraki za zagon DSL so preprosti: prenesite ISO sliko, jo zapišite na CD ali pripravite zagonski USB‑ključ. Ob zagonu izberete ustrezen način (live, frugal ali namestitev na disk) in sledite navodilom. Pri frugal namestitvi ostane sistem na majhni datoteki, kar olajša varnostne kopije in obnovitev.
Za uporabo na USB‑ključku običajno uporabite orodje za zapis ISO‑jev ali program za ustvarjanje zagonskih ključev; nekateri uporabniki omogočijo tudi shranjevanje nastavitev in datotek med zagoni (persistent storage).
Omejitve in stanje projekta
Glavna omejitev DSL je njegova osredotočenost na minimalnost: nekatere moderne aplikacije in spletne strani so pretežke za vgrajene lahke brskalnike, prav tako sodobna strojna oprema in gonilniki morda niso podprti. Zaradi tega je DSL bolj primeren za osnovne naloge in specifične primere uporabe kot za vsakodnevno delo z zahtevnimi programi.
Varnostno in razvojno okolje se je skozi čas spreminjalo, zato je priporočljivo preveriti razpoložljivost zadnjih različic in skupnostne podpore, preden se odločite za daljšo uporabo v produkcijskem okolju.
Kaj pričakovati
Z DSL lahko hitro pričakujete zanesljivo delovanje na strojih z omejenimi viri, enostaven prenos na različne medije in možnost razširitve sistema z dodatnimi paketi. Če potrebujete sodobnejše funkcionalnosti ali polno podporo za najnovejšo strojno opremo, boste morda raje izbrali težje, a bolj sodobne distribucije.
Damn Small Linux ostaja zanimiv primer, kako učinkovito in premišljeno upravljanje z viri omogoča delovanje uporabnega namiznega okolja v izjemno majhnem paketu.
Zgodovina
DSL je prvotno zasnoval in vzdrževal John Andrews. Skupnost zdaj vključuje Roberta Shingledeckerja, ki je ustvaril sistem MyDSL, nadzorno ploščo DSL in druge funkcije.
DSL je prvotno temeljil na Model-K, 22 MB okrnjeni različici Knoppixa, vendar je kmalu zatem začel temeljiti na pravem Knoppixu, kar je omogočilo veliko lažje preoblikovanje in izboljšave.
Sistemske zahteve
DSL podpira samo osebne računalnike x86. Najmanjše sistemske zahteve so procesor 486 in 8 MB pomnilnika RAM. DSL je bil prikazan pri brskanju po spletu s programom Dillo, izvajanju preprostih iger in predvajanju glasbe na sistemih s procesorjem 486 in 16 MB RAM. Sistemske zahteve so višje za delovanje brskalnika Mozilla Firefox in izbirnih dodatkov, kot je pisarniški paket OpenOffice.org.
Značilnosti

Trenutna različica DSL je 4.4.5, ki je izšla 3. septembra 2008. DSL trenutno vključuje naslednjo programsko opremo:
- Urejevalniki besedil: Beaver, Nano, Vim
- Upravljavci datotek: DFM, emelFM
- Grafika: MtPaint, xzgv (pregledovalnik slik)
- Multimedija: gphone, XMMS s podporo MPEG-1 in VCD
- Pisarna: (program za preglednice), Ted (urejevalnik besedil) s programom za preverjanje črkovanja, Xpdf (pregledovalnik dokumentov PDF)
- Internet:
- Spletni brskalniki: Dillo, Firefox, Netrik.
- Sylpheed (odjemalec e-pošte)
- naim (odjemalec AIM, ICQ in IRC)
- AxyFTP (odjemalec FTP), BetaFTPD (strežnik FTP)
- Opica (spletni strežnik)
- Odjemalec SMB
- Rdesktop (odjemalec RDP), pregledovalnik VNC
- Drugi: Odjemalec DHCP, odjemalec in strežnik SSH/SCP; podpora PPP, PPPoE, ADSL; podpora FUSE, NFS, SSHFS; UnionFS; podpora splošnemu tiskanju/Ghostscript; podpora PC karticam, USB, Wi-Fi; kalkulator, igre, sistemski monitor; številna orodja ukazne vrstice
DSL ima vgrajene skripte za prenos in namestitev orodja Advanced Packaging Tool (APT). Ko je APT omogočen, lahko uporabnik namesti pakete iz Debianove shrambe "Woody". Poleg tega DSL s sistemom "MyDSL", ki omogoča priročen prenos in namestitev programske opreme z enim klikom, gosti različno programsko opremo, od velikih aplikacij, kot sta OpenOffice.org in GCC, do manjših, kot je aMSN. Datoteke, ki gostujejo v sistemu MyDSL, se imenujejo "razširitve". Junija 2008 je bilo na strežnikih MyDSL nameščenih več kot 900 aplikacij, vtičnikov in drugih razširitev.
Sistem MyDSL
Za portal MyDSL skrbi in ga vzdržuje predvsem Robert Shingledecker, gostuje pa pri številnih organizacijah, kot sta ibiblio in belgijski BELNET. MyDSL ima dve področji - redno in testno. Običajno območje vsebuje razširitve, ki so se izkazale za dovolj stabilne za vsakdanjo uporabo, in je razdeljeno na različna področja, kot so "apps", "net", "system" in "uci" ("Universal Compressed ISO" - razširitve v formatu .uci so nameščene kot ločen datotečni sistem, da se čim bolj zmanjša poraba RAM). Področje "testiranje" je namenjeno novo poslanim razširitvam, ki teoretično delujejo, kot je navedeno v oglasu, vendar imajo lahko številne napake.
Različice in vrata
| Zgodovina izdaje | |
| Različica | Datum |
| 1.0 | 2005-04-13 |
| 1.1 | 2005-05-05 |
| 1.2 | 2005-06-07 |
| 1.3 | 2005-07-14 |
| 1.4 | 2005-08-02 |
| 1.5 | 2005-09-06 |
| 2.0 | 2005-11-22 |
| 2.4 | 2006-05-16 |
| 3.0 | 2006-06-20 |
| 3.1 | 2006-11-29 |
| 3.2 | 2007-01-18 |
| 3.3 | 2007-04-03 |
| 3.4 | 2007-07-03 |
| 4.0 | 2007-10-23 |
| 4.1 | 2007-12-02 |
| 4.2 | 2007-12-18 |
| 4.3 | 2008-04-22 |
| 4.4 | 2008-06-09 |
Standardna različica DSL je zgoščenka Live CD. Na voljo so tudi druge različice.
USB v živo
USB v živo z operacijskim sistemom Damn Small Linux lahko ustvarite ročno ali s programom UNetbootin.
Sorodne strani
- Mini Linux
- Feather Linux
- Puppy Linux
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Damn Small Linux?
O: Damn Small Linux ali DSL je brezplačen operacijski sistem, zasnovan za družino osebnih računalnikov x86.
V: Za kakšno strojno opremo je bil zasnovan DSL?
O: DSL je bil zasnovan za delovanje na starejši strojni opremi osebnih računalnikov, kot so računalniki s procesorji 486/začetni Pentium in zelo malo pomnilnika.
V: Kakšna je velikost programa DSL?
O: DSL je zgoščenka Live CD z velikostjo 50 MB.
V: Kakšen je bil poskus, ki je pripeljal do nastanka DSL?
O: Ustvarjalci DSL so začeli s poskusom, da bi ugotovili, koliko programske opreme se lahko spravi v 50 MB.
V: Kaj je na koncu prinesel ta poskus?
O: Poskus z DSL je sčasoma postal polnopravna distribucija Linuxa.
V: Na katere pomnilniške medije je mogoče namestiti DSL?
O: DSL je mogoče namestiti na različne pomnilniške medije z majhnimi zmogljivostmi, kot so zagonske vizitke, ključki USB, različne pomnilniške kartice in diski Zip.
V: Ali je DSL na voljo brezplačno?
O: Da, DSL je brezplačen operacijski sistem za osebne računalnike.