Puščavska kobilica
Puščavska kobilica (Schistocerca gregaria) je vrsta kobilice. Kuge puščavskih kobilic ogrožajo kmetijsko proizvodnjo v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji. To se dogaja že stoletja. Ta nenasitna žuželka lahko vpliva na preživetje desetine svetovnega prebivalstva. Uničujoči roji kobilic se ne pojavljajo vsako leto, ampak le takrat, ko so zanje primerni pogoji.
Puščavska kobilica je potencialno najnevarnejša med škodljivci kobilic, saj lahko roji hitro letijo na velike razdalje. Na leto ima dve do pet generacij. Zadnji večji vzpon puščavske kobilice v letih 2004-2005 je povzročil izgubo pridelka v Zahodni Afriki in zmanjšal preskrbo s hrano na tem območju. Puščavska kobilica sama po sebi ni odgovorna za lakoto, je pa dejavnik, ki k temu prispeva.
Razvoj
Žuželka nima popolne metamorfoze. Njene ličinke se razvijajo v fazah, imenovanih "instari". Ko se ličinke približujejo odraslosti, jih imenujemo "nimfe" ali "skakači". Obstajata dve vrsti hmeljevk: samotarske in skupinske.
V samotarski fazi se hmelji ne združujejo v skupine, temveč se gibljejo samostojno. Njihova obarvanost v poznejših stadijih je običajno zelenkasta ali rjavkasta, da se ujema z barvo zelišča.
V fazi skupinskega gnezdenja se hmelji zberejo skupaj, v poznejših stadijih pa se izrazito obarvajo s črnimi pikami na rumeni podlagi. Nezreli osebki so rožnati, odrasli pa svetlo rumeni in čez dan letijo v gostih rojih.
Preobrazba iz samotarske žuželke v nenasitno jato kobilic običajno sledi obdobju suše, ko končno začne deževati in se na območjih razmnoževanja puščavskih kobilic razraste vegetacija. Populacija hitro narašča, konkurenca za hrano pa se poveča.
Ko se hmeljišča še bolj zgostijo, se zaradi tesnega fizičnega stika zadnje noge žuželk udarijo druga ob drugo. Ta dražljaj sproži kaskado presnovnih sprememb, ki žuželke premaknejo iz samotarske v skupinsko fazo. Ko hmelji postanejo skupinski, se njihova obarvanost spremeni iz večinoma zelene v rumeno in črno, odrasli pa iz rjave v rožnato (nezreli) ali rumeno (zreli). Njihova telesa postanejo krajša in oddajajo feromon, zaradi katerega se med seboj privlačijo. To povzroči nastanek roja.
Samostojne (zgoraj) in skupinske (spodaj) nimfe puščavske kobilice
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je puščavska kobilica?
O: Puščavska kobilica je vrsta kobilice.
V: Kakšno nevarnost predstavljajo puščavske kobilice?
O: Puščavske kobilice ogrožajo kmetijsko proizvodnjo v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, ta nenasitna žuželka pa lahko vpliva na preživetje desetine svetovnega prebivalstva.
V: Kdaj nastanejo uničujoči roji kobilic?
O: Uničujoči roji kobilic se ne pojavljajo vsako leto, ampak le takrat, ko so za to primerni pogoji.
V: Zakaj je puščavska kobilica potencialno najnevarnejša med škodljivci kobilic?
O: Puščavska kobilica je potencialno najnevarnejša med škodljivci kobilic zaradi sposobnosti rojev, da hitro preletijo velike razdalje.
V: Koliko generacij ima puščavska kobilica na leto?
O: Puščavska kobilica ima od dve do pet generacij na leto.
V: Kakšen je bil vpliv zadnjega večjega vzpona puščavske kobilice v letih 2004-2005?
O: Zadnje večje povečanje števila puščavskih kobilic v letih 2004-2005 je povzročilo izgubo pridelka v Zahodni Afriki in zmanjšalo preskrbo s hrano na tem območju.
V: Ali je puščavska kobilica edina odgovorna za lakoto?
O: Ne, puščavska kobilica sama po sebi ni odgovorna za lakoto, je pa dejavnik, ki k njej prispeva.
