Durrington Walls je območje velike neolitske naselbine in poznejše ograde henge na območju svetovne dediščine Stonehenge. Leži približno 2 milji (ok. 3 km) severovzhodno od Stonehengea v župniji Durrington, severno od Amesburyja v okrožju Wiltshire.
Izkopavanja in odkritja
Obsežna arheološka izkopavanja in raziskave so v zadnjih desetletjih znatno razširile naše razumevanje tega kraja. Leta 2013 je ena izmed raziskovalnih ekip razkrila ogromno naselbino; po ocenah so našli ostanke do 1.000 hiš, v katerih bi nekoč lahko živelo do 4.000 ljudi. Najdbe so bile datirane z ogljikovim dioksidom (metodo radiokarbonskega datiranja) in pripisane približno letu 2600 pr. n. št., kar jih postavlja v konsumacijsko obdobje poznega neolita, videzno so pa sočasne z nekaterimi poznejšimi fazami Stonehengea.
Arhitektura in razsežnost spomenika
Spomenik so raziskovalci opisali kot "izjemnega obsega". Zunanji greben ima premer približno 500 m, zaradi česar je med največjimi henge nasipi v Veliki Britaniji in po nekaterih ocenah eno največjih neolitskih naselij v severni Evropi. Od Durringtonskih zidov danes vidimo predvsem ostanke nasipa — dejanski jarek in nasip hengeja tvorita izrazit greben, ki obkroža osrednji prostor. Prvotni jarek naj bi bil globok okoli 5,5 m, širok približno 7 m na dnu in okoli 18 m na vrhu; ponekod je bil nasip širok tudi do 30 m. V nasipu so bili vsaj dva vhoda — na severozahodni in jugovzhodni strani.
Znotraj hengeja so bile odkrite strukture lesenih krogov in manjši ograjeni prostori ter številna nepopolno izkopana najdišča. Ob vzhodnem bregu henge in pod njim so arheologi odkrili predele s tlemi neolitskih hiš; njihova visoka gostota kaže, da je bila na tem nagnjenem rečnem bregu velika in tesno zgrajena vas.
Življenje in rituali — dokazi z najdišč
Najdbe kosti domačih živali (zlasti prašičev), ostanki kuhinj in ognjišč ter veliki količinski odpadki kažejo, da so bile na tem kraju občasne in obsežne jedilne oziroma praznične aktivnosti. To je podprto z interpretacijo, da je Durrington Walls služil kot kraj zbiranja žive populacije ob posebnih priložnostih, medtem ko je bil Stonehenge povezan z rituali, povezanimi s pokopom in predniki. Takšna različno usmerjena raba je danes pogosto predstavljena kot dopolnjujoča v okviru neolitske obredne krajine.
Metode raziskovanja in nedavna geofizikalne ugotovitve
Velik del strukture in predmetov okolice ni bil izkopan z običajnimi izkopavanji, temveč odkrit z modernimi metodami daljinskega zaznavanja in geofizikalnega slikanja, ki vključujejo magnetometrijo, zemeljski radar in druge neinvazivne tehnike. Ekipa Stonehenge Hidden Landscapes je v okviru petletnega projekta izdelala podzemni zemljevid območja in s temi metodami razkrila dokaze o skoraj 100 kamnih brez potrebe po obsežnem izkopavanju.
Približno tri metre pod nivojem nasipov Durrington Walls so bila s podobnimi metodami leta 2015 odkrita območja, kjer se pojavlja okoli 90 stoječih kamnov, postavljenih v rahlo ukrivljeni vrsti. Ker gre za geofizikalne signale, znanstveniki še vedno previdno ocenjujejo njihovo starost in naravo; potrditev izvira zahteva ciljno arheološko izkopavanje in nadaljnje analize. Zato ostaja odprto vprašanje, ali so ti kamni enako stari kot zgodnji kamniti krogovi Stonehengea ali pa gre za kasnejše/različne faze gradnje.
Povezava s Stonehengeom in interpretativne razprave
Raziskave Durrington Walls so okrepile idejo o širšem ritualnem in socialnem kontekstu Stonehengea. Lokalni arheologi in zgodovinarji pogosto poudarjajo, da sta Durrington in Stonehenge del istega obrednega krajinskega sistema: Durrington kot kraj življenja in praznovanja, Stonehenge kot kraj prednikov in pokopov. Procesionalne poti ob reki Avon, leseni krogi in velike zbirke ostankov hrane podpirajo model, po katerem so se skupine selile med napravami prostora ob posebnih dogodkih.
Pomen in varstvo
Durrington Walls je eden ključnih spomenikov neolitske Evrope za razumevanje družbenih praks, gradnje velikih zemljiščnih struktur in povezav med življenjem in rituali v pozni kameni dobi. Ker so mnoge strukture ohranjene le v zemeljskih profilih, raziskave potekajo previdno in pogosto s fokusom na neinvazivne metode, da bi ohranili kraj in hkrati pridobili nove podatke. Interpretacije se še razvijajo, vsak nov geofizikalni ali arheološki izkop pa lahko spremeni razumevanje te bogate in kompleksne krajine.
