Alfanumerična koda je koda, sestavljena samo iz črk in številk (običajno velike črke A–Z in cifre 0–9). Takšne kode se uporabljajo v številnih sistemih za identifikacijo, označevanje in vnos podatkov — od gesel in serijskih številk do označevanja sedežev in vozil.

Ljudje pa ob branju in ročnem vnosu delajo napake, zato se pri oblikovanju alfanumeričnih kod pogosto izogibamo znakom, ki so si med seboj lahko vizualno podobni. Najbolj pogoste zamenjave so med črkami in številkami: črke I, O in Q so pogosto zamenljive s številkama 1 in 0 (ter včasih z drugimi črkami). Da bi zmanjšali zmedo, mnogi sistemi te črke izključijo ali pa uporabijo dodatne ukrepe za razločevanje (na primer poševno črtico pri številki 0 ali piko pri velikem I).

Kje se običajno izogibajo zamenljivim znakom?

  1. Pri označevanju sedežev v potniških letalih so vrstice označene s številko, sedeži znotraj vrstice pa s črko. Pri širših trupih letal, kjer je do 10 sedežev v vrsti, se pogosto uporablja razdelitev, npr. ABC-DEFG-HJK. Črka I je izpuščena, da je ne bi kdo zamenjal s številko 1.
  2. V identifikacijski številki vozil (VIN — Vehicle Identification Number) in v številnih drugih proizvajalskih serijskih številkah so črke I, O in Q izpuščene, ker so preveč podobne številkama 1 ali 0.
  3. Pri drobnih reljefnih oznakah na električnih konektorjih (npr. pri V.35/M34) so nekatere črke opuščene, ker so bile premajhne in so lahko zmedle oči. Podjetje DEC, ki je to uvedlo, je izločilo črke I, O, Q, S in Z, ker so se med pisanjem ali v reljefnem tisku zameglile s številkami 1, 0, 5, 3 in 2 — ta rešitev je znana kot t. i. DEC-ova abeceda.
  4. Pri ročno vpisanih alfanumeričnih kodah (poleg izpuščanja I in O) se pogosto izogibajo tudi V (ker jo lahko zamenjajo za U) in Z (zaradi podobnosti s številko 2), zlasti če je vnos v pisavi, ki zamegli razliko med črkami.

Izhodišča in različne definicije

V slovarju Merriam-Webster je navedeno, da se izraz "alfanumerični" včasih razširi tudi na druge simbole — na primer ločila ali matematične znake. To odpre dodatne možnosti uporabe, a tudi povzroči nejasnosti. Takšna širša raba ni vedno standardna; Kratki oxfordski slovar angleškega jezika (Shorter Oxford English Dictionary) opredeljuje izraz bolj ozko, kot zgolj kombinacijo črk in številk, kar je tudi najpogostejša uporaba v informacijski tehnologiji in industriji.

Priporočila za oblikovanje zanesljivih alfanumeričnih kod

  • Izogibajte se zamenljivim znakom (npr. I, O, Q, V, Z), če bo koda vnesena ročno ali brana z očmi.
  • Uporabljajte majhne skupine znakov z vezaji ali presledki (npr. ABC-123-DEF), da zmanjšate napake pri vnosu.
  • Razmislite o uporabi preverjalne cifre (check digit) ali kontrolnega zneska za zaznavo napak pri tipkanju ali optičnem branju.
  • Če je mogoče, uporabite pisavo, ki jasno ločuje podobne znake (monospace ali pisava s poševnim ničlom / piko pri I).
  • Če uporabniki pogosto vnašajo kode z različnimi velikostmi črk, omogočite "neobčutljivost na velikost črk" (case-insensitive) in predhodno normalizirajte vhod (npr. pretvorba v velike črke).
  • Za avtomatizirane sisteme razmislite o uporabi črtnih kod, QR kod ali RFID, da odpravite človeške napake pri ročnem vnosu.

Za črkovno-številčne kode je običajno, da so "neobčutljive na velikost črk", kar pomeni, da ni pomembno, ali so zapisane z velikimi (velike črke) ali z malimi (male črke). To poenostavi vnos in zmanjša napake pri preklapljanju med režimi tipkovnice. V industriji in pri oblikovanju uporabniških vmesnikov je dobra praksa, da sistem samodejno normalizira vnos (npr. pretvori vse v velike črke) in ustrezno obvesti uporabnika.