Okoljski odtis

Ekološki odtis meri, koliko človek vzame naravi. Ta odtis se nato primerja s količino naravnih virov, ki jih narava lahko obnovi. Ekološki odtis upošteva, koliko kmetijskih površin, gozdov, pašnikov in morja je potrebnih za zagotavljanje vsega, kar ljudje uporabljajo. Enostavneje povedano, izračun ekološkega odtisa odgovarja na vprašanja: koliko narave imamo? In koliko je uporabljamo?

Če analiziramo svet kot celoto, človeštvo izkorišča naravo približno 1,7-krat hitreje, kot se narava obnavlja. To je, kot da bi uporabljali 1,5 planeta Zemlja. Ker ljudje po svetu porabljajo različno, je mogoče izračunati tudi, koliko planetov bi potrebovali, če bi vsi po svetu porabili toliko kot določeno prebivalstvo. Če bi na primer vsi prebivalci uživali tako kot Nemci, bi za to potrebovali skoraj 3 planete Zemlje. Druga ocena pravi, da "ima povprečni svetovni državljan ekološki odtis v povprečju približno 2,7 svetovnega hektarja, medtem ko je na Zemlji le 1,65 svetovnega hektarja bioproduktivne zemlje in vode na prebivalca. To pomeni, da je človeštvo globalno biokapaciteto preseglo že za 70 % in zdaj živi netrajnostno, saj izčrpava zaloge "naravnega kapitala".

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ekološki odtis?

V: Kaj upošteva ekološki odtis?

V: Na katera vprašanja odgovarjajo izračuni ekološkega odtisa?

O: Izračuni ekološkega odtisa odgovarjajo na vprašanja: koliko narave imamo? In koliko je uporabljamo?

V: Kako hitro človeštvo uporablja naravo v primerjavi s tem, kako hitro se narava obnavlja?

V: Kaj bi bilo potrebno, če bi vsi po svetu porabili toliko kot določena populacija?

V: Kolikšen je ekološki odtis na prebivalca sveta?

V: Kako živi človeštvo glede na globalno biokapaciteto?

Išči po črki