Enn Vetemaa (20. junij 1936 – 28. marec 2017) je bil estonski pisatelj, dramatik in opozorjen modernistični avtor, ki so ga včasih poimenovali »pozabljeni klasik« in »neuradni mojster estonskega modernističnega kratkega romana«. Bil je cenjen zaradi izbrušenega stila, duhovitih dialogov in sposobnosti, da v kratki prozi zajame kompleksnost medčloveških odnosov in družbenih sprememb.
Vetemaa je objavil več zbirk in posameznih del, med najznamenitejše sodijo Male novele (vključno z zgodbo Utrujenost (Усталость), 1967), Väike reekviem suupillile (napisano 1967, natisnjeno 1968) ter Munad hiina moodi (angleško: Chinese Eggs, napisano 1967–1969, natisnjeno 1972). S svojimi delci je Vetemaa skupaj napisal deset tako imenovanih »kratkih romanov«, v katerih se prepletata realistična opazovanja in modernistične forme.
Kot dramatik je prispeval pomemben del k estonskemu gledališkemu repertoarju. Njegova igra Õhtusöök viiele (Večerja za pet), prvič uprizorjena leta 1972, in komedija Püha Susanna ehk Meistrite kool (Sveta Suzana ali Šola mojstrov), prvič uprizorjena leta 1974, kažeta njegovo ostro oko za družbene situacije, duhovit jezik in spretnost pri gradnji gledališkega konflikta. Ta besedila veljajo za pomemben del sodobne estonske gledališke zgodovine in se še naprej uprizarjajo ter preučujejo.
Vetemaa se je rodil v Talinu v Estoniji. Njegovo delo je vplivalo na več generacij estonskih pisateljev in dramatikov; v svojih delih je pogosto preučeval teme osamljenosti, absurdnosti vsakdanjega življenja in iskanja identitete v hitro spreminjajočem se svetu. Umrl je 28. marca 2017 v Talinu, star 80 let.
Pomen: Enn Vetemaa ostaja prepoznaven kot avtor, ki je v estonsko književnost vnesel prefinjeno kombinacijo humorja, ironije in modernističnih pripovednih tehnik, zaradi česar so njegova dela pomembna tako za bralce kot za študente literarne zgodovine.
