Dama dama — vrsta jelena: opis, habitat, vedenje in razširjenost

Dama dama — popoln vodnik o jelenu: opis, videz in rogovi, habitat, vedenje, življenjska doba ter razširjenost po svetu.

Dama dama (Dama dama) je vrsta jelena iz družine jelenov (Cervidae). Prvotno je živela v Evraziji, vendar so jo ljudje prinesli v druge dele sveta, na primer v Avstralijo.

Samec se imenuje kozel, samica je lisa, mladič pa jelenček. Živijo približno 12–16 let. Vsi jelenjadarji imajo na hrbtu bele lise, na koncu repa pa črne konice. Samo jeleni imajo rogove, ki so široki in oblikovani kot lopata.

Opis

Dama dama je srednje velik jelen z izrazitim spolnim dvojnim videzom. Dlaka je običajno rjavo–peščena z belimi lisami (posebno pri poletnem rjuhu), pozimi pa lahko potemni. Pogosto opazimo različne barvne oblike: običajno (spotted), menil (svetlejša), melanistična (temna) in redke belkaste različice. Rogovi pri samcih so palmatni (lopatasti) in se vsako leto obnavljajo – spomladi se odpadejo in pozneje ponovno zrastejo.

Tipične telesne mere so odstopajoče glede na populacijo in podvrsto, a na splošno znaša višina v rami približno 70–100 cm, teža pa se giblje v širokem razponu glede na spol in prehrano.

Habitat

Dama dama najbolje uspeva na mešanih območjih gozda in odprtih travnikov, kjer najde zavetje in pašo. Vrsta je prilagodljiva in živi tudi v naravnih parkih, kmetijskih pokrajinah in obrobjih gozdov. Pomembno je prisotnost grmičevja ali podrasti, kjer se lahko skrije mladič ali počiva čreda.

Vedenje in prehrana

• Dnevni ritem: večinoma aktivni zgodaj zjutraj in pozno popoldne; v toplejšem času tudi ponoči.
• Družbena struktura: tvorijo ločene skupine samcev (bachelor skupine), samic z mladiči in mešane črede v zimskem času. V idealnih razmerah se skupine lahko združijo in štejejo tudi do 150 osebkov.
• Prehrana: so mešani pašniki in bralci — prehranjujejo se z travo, listjem, poganjki, plodovi, žirjem in včasih z mlado lubjem. Prilagodijo se na lokalne razpoložljive vire hrane.
• Komunikacija: uporabljajo vonjave, telesne signale, glasove (npr. kojičje zvoke v küru) in stopinje ali strganje tal pri označevanju teritorija.

Razmnoževanje

Sezona rujenja (kür) poteka jeseni. Samci si pogosto pridobivajo teritorije, kjer privabljajo in branijo samice; spopadi med samci lahko vključujejo medsebojno prikazovanje in trkanje z rogovi. Gestacija traja približno 7–8 mesecev (približno 230 dni). Običajno se rodi en jelenček, včasih tudi dvojčka. Jelenčki imajo na začetku močno kamuflažne bele lise; dojenčkanje traja nekaj mesecev, občasno se mladiči skrivajo pred plenilci, dokler niso dovolj veliki za spremljanje odraslih.

Razširjenost in vpliv človeka

Dama dama je izvirno razširjena po južni in srednji Evropi ter delih Azije. Zaradi uvedb s strani človeka so se populacije uspešno naselile v številnih drugih državah — vključno z otoki in celinami, kot so Avstralija, Novi Zeland, Severna in Južna Amerika ter Afrika. Nekatere uvedene populacije so pomembne za lov in turizem, druge pa so povzročile konflikte z lokalnim kmetijstvom (poškodbe posevkov) ali vplive na avtohtono favno in vegetacijo.

Njihovi plenilci in tveganja

V naravnem okolju so plenilci srednje velikosti (volk, ris) ter človek (lov). Glavne grožnje vključujejo izgubo habitata, prometne nesreče, prekomeren lov in v nekaterih regijah tudi bolezni. V številnih državah so populacije upravljane z ograjami, regulativnim lovom in programi obnove habitatov.

Varstveno stanje in upravljanje

Dama dama ni globalno kritična vrsta in je v večini regij pogosto stabilna ali celo številčna zaradi uvedb in upravljanja. Kljub temu lokalni delež groženj zahteva nadzor populacij, upravljanje habitatov in preprečevanje škode na kmetijskih zemljiščih. Ograje, presejalni lov in programi spremljanja bolezni so običajni ukrepi pri uravnavanju gostote populacije.

Za nadaljnje informacije o vrsti ali lokalnih populacijah je priporočljivo posvetovanje z nacionalnimi varstvenimi službami ali strokovnjaki za gozdno in divjadno upravljanje.

Barve

Imajo veliko različnih barv kožuhov (dlak). Poznamo štiri glavne barve: "navadna", "menilska", "melanistična" in "bela". Navadna dlaka je rjava dlaka z belimi lisami, ki je najbolje vidna poleti. Pozimi je dlaka veliko temnejša. Bela dlaka je najsvetlejše barve, skoraj bela. Navadna in menilska dlaka sta temnejši. Melanistična dlaka je zelo temna, včasih celo črna.

Zgodovinske črede

Ena od znanih zgodovinskih čred damjakov se nahaja v rezervatu Ottenby na Ölandu na Švedskem. Karl X Gustav je sredi 17. stoletja okoli kraljeve črede damjakov zgradil štiri kilometre dolg zid iz suhega kamna. Leta 2006 je čreda še vedno obstajala. Druga čreda živi v parku Phoenix na Irskem. Od 400 do 450 damjakov izhaja iz prvotne črede, ki je bila pripeljana v šestdesetih letih 16. stoletja.

Tri barvne različice, najdene v centru Fossil Rim Wildlife Center v Teksasu

Išči po črki