Lažna dilema (zmota ali-ali): definicija, primeri in prepoznavanje

Lažna dilema, imenovana tudi zmota ali-ali in zmota napačne izbire, je logična napaka, ki dopušča le dve možnosti, čeprav jih obstaja več.

Na primer, če rečemo, da mora biti jabolko zeleno ali rdeče, gre za zmoto "ali-ali". Predpostavka je, da je jabolko bodisi ene bodisi druge barve; vendar je ta izhodišče napačno, saj so nekatera jabolka - ne večina - drugih barv. Z drugimi besedami, večina jabolk je rdečih ali zelenih, nekatera pa so tudi rumena.

Za "zmoto napačne izbire" se lahko skriva nameren poskus izključitve soglasja o nekem vprašanju. Eldridge Cleaver je to taktiko uporabil, ko je dejal: "Ali ste del rešitve ali del problema."

Lažno dilemo lahko uporabite tudi za komični učinek. Stephen Colbert je to taktiko uporabil, ko je goste v oddaji The Colbert Report spraševal: "George Bush... veliki predsednik ali največji predsednik?"

Kaj pomeni in kdaj je zavajajoča

Lažna dilema poenostavi situacijo tako, da predstavi le dve možnosti (A ali B), čeprav so v resnici mogoče tudi druge možnosti, kombinacije ali stopnje. Zmotna predstavitev pogosto preslepi poslušalce, da sprejmejo omejen izbor kot edino realno izbiro. V nekaterih primerih je izbira resnično med dvema možnostma — takrat ni zmote — vendar je zmota prisotna, kadar niso izčrpno opredeljeni vsi realni izbori ali ko so možnosti med seboj neizključujoče.

Kako prepoznati lažno dilemo

• Pojasnite, ali sta predstavljeni možnosti resnično edini dve (sta izključujoči in izčrpni).
• Iščite prikrite ali prezrte alternative (npr. kompromisi, stopnje, druge strategije).
• Opazujte jezike, kot so "ali/ali", "bodisi/ali", "če ne ... potem ..." — pogosto so signali omejevanja izbire.
• Vprašajte za dokaze, da ostalih možnosti ni mogoče upoštevati.

Primeri v vsakdanjem življenju in retoriki

• Politika: "Ali podpirate nas ali sovražnika?" — izključuje možnost neodvisnega stališča ali kritične podpore.
• Oglaševanje: "Naša znamka ali nizka kakovost" — implicitno sugerira, da ni drugih kakovostnih možnosti ali blagovnih znamk.
• Osebne odločitve: "Ali boš zdrav ali zadovoljen" — spregleda možnost, da je mogoče imeti oboje ali ravnotežje med njima.
• Humor: kot v primeru Colberta, ko se lažna dilema uporablja zavestno za pretiravanje in komične učinke.

Zakaj je problematična

Lažna dilema lahko vodi do slabih odločitev, polarizacije in napačnega razumevanja položaja, ker prisili ljudi, da izbirajo med omejenimi možnostmi. V političnem in oglaševalskem diskurzu pogosto služi za manipulacijo volilcev ali potrošnikov.

Kako se odzvati in kako se ji izogniti

• Povprašajte po dodatnih možnostih: "Kateri drugi pristopi so možni?"
• Predstavite konkretne alternativne primere ali kompromisne rešitve.
• Razbijte izbiro na stopnje ali dimenzije, namesto da jo obravnavate kot binarno.
• Če odgovarjate v razpravi, jasno pokažite, zakaj sta ponujeni možnosti neizčrpni ali neizključujoči.

Sorodne zmote

• Zmota izključenega tretjega (false dichotomy/bifurcation) — neposredno povezana z lažno dilemo.
• Zmota kontinuuma — napačna delitev z zamejitvijo med skrajnimi točkami, čeprav gre za neprekinjen spekter.
• Straw man — predstavitev nasprotnikovega stališča simplificirano ali skrajšano, da ga je lažje napasti (včasih spremlja lažno dilemo).

Kaj si zapomniti

Lažna dilema poenostavlja zapletene odločitve z omejevanjem na dve možnosti. Preden sprejmete takšno predstavitev, preverite, ali so druge možnosti izključene upravičeno — če niso, poiščite in predlagajte alternativne rešitve. Zavedanje te zmote pomaga pri bolj premišljenem razmišljanju in boljše argumentaciji v pogovorih, odločitvah in javnem diskurzu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je lažna dilema?

V: Katera so druga imena za lažno dilemo?

V: Kaj je primer lažne dileme?

V: Zakaj je predpostavka primera z jabolkom napačna?

V: Kakšen je namen uporabe lažne dileme?

V: Kdo je uporabil lažno dilemo kot taktiko za odpravo soglasja o vprašanju?

V: Kdo je uporabil lažno dilemo za komični učinek?

Išči po črki