Farthing — angleški četrtinski kovanec: zgodovina, vrednost in tipi

Farthing je bil kovanec Kraljevine Anglije in pozneje tudi Združenega kraljestva. Vrednostno je predstavljal četrtino penija oziroma ^1⁄960 britanskega funta. Beseda "farthing" izhaja iz anglosaške besede feorthing, kar pomeni četrtinko ali četrti del. Ta anglosaksonska beseda je verjetno povezana s staronorveško besedo fjorthungr, ki prav tako pomeni "četrtina".

Zgodovina in razvoj

Prvi farthingi so bili v Angliji kovani v srebru v 13. stoletju. V srednjem veku so bili ti drobni srebrni kovanci redki in majhni: primerek, ki ga omenjajo v virih, je imel premer le okoli 10 milimetrov in maso nekaj več kot 0,4 grama. Ti zgodnji farthingi so danes izjemno redki in zanimivi za zbiralce.

V kasnejših stoletjih so bile sestavine in oblike farthinga spremenjene. Prvi bakreni farthingi so bili izdani v času vladavine kralja Jakoba I. Ob koncu 17. stoletja so kosi fartingov včasih izdelovali tudi iz kisa ali kositrovih zlitin (tin), kar je odražalo pomanjkanje in ekonomske razmere tistega časa. V obdobju industrijske kovnice so bili farthingi postopoma preoblikovani v večje, bronaste kovančke, ki so bili primernejši za množično rabo.

Oblika, materiali in tipi

• Zgodnji srebrni farthingi: zelo majhni, tanki in lahki; danes redki muzejski primerki.
• Bakreni in bronasti farthingi: od 17. stoletja naprej so prevladovali kovinski kovanec iz bakra ali brona; ti so bili večji in težji od srednjeveških srebrnikov.
• Kovinski in tin kovančki: ob koncu 17. stoletja so se pojavili tudi farthingi iz kositrovih zlitin ali drugih cenenih kovin.
• Moderna zasnova (20. stoletje): v 20. stoletju je bil na nižjih kovancih pogosto upodobljen ptič (znan kot wren), na aversu pa portret vladarja — kot pri drugih britanskih kovancih.

Uporaba in opustitev

Farthingi so bili v obtoku sredi stoletij in so služili za vsakodnevne drobne nakupe. Z industrijsko rastjo in inflacijo pa je njihova kupna moč upadala. V 20. stoletju so bile izdaje fartingov omejene; povpraševanje po takih majhnih kovancih je upadlo, pogosto zaradi dejanske nizke vrednosti kovanca v primerjavi s stroški proizvodnje.

V članku je omenjena anekdota o Londončanu, ki se je pritožil nad prodajalci, ko je skušal ponuditi farthing v nakup — tovrstne pripovedi odražajo, kako so farthing kmalu po drugi svetovni vojni postali praktično nepotrebni v vsakdanjem trgovanju. Kovanec je uradno prenehal biti zakonito plačilno sredstvo z 1. januarjem 1961.

Redkost in zbirateljska vrednost

Zbirateljska vrednost fartingov zelo variira glede na starost, kovino, stanje in redkost datuma ali kovnice. Zgodnji srebrni primerki in redki kovanci iz 17. stoletja so lahko zelo cenjeni. Običajni bronasti farthingi iz 19. in 20. stoletja so običajno poceni in dostopni, razen če gre za redke datume, posebne izdaje ali primere v izjemno ohranjenem stanju (proof, brezhibni primerki).

Če vas zanimajo farthingi, je smiselno preveriti datum, kovinski sestav in stanje kovančka ter se posvetovati s katalogi kovancev ali izkušenimi numizmatičnimi trgovci. Zaradi zgodovinske dolge rabe in različnih materialov je farthing zanimiv tudi kot dokaz sprememb v monetarni politiki in vsakdanjem življenju skozi stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je farthing?

V: Od kod izvira beseda "farthing"?

V: Kdaj so bili v Angliji prvič kovani farthingi?

V: Kdaj se je uporaba farthingov končala?

V: Iz česa so bili narejeni zgodnji farthingi?

V: Iz česa so bili narejeni kasnejši farthingi?

V: Zakaj je bil britanski farthing nazadnje kovan leta 1953?

Išči po črki