Forenzična psihologija
Forenzična psihologija je veja psihologije, ki se nanaša na pravo. Glavni del forenzične psihologije je sodelovanje s sistemom kazenskega pravosodja.
Forenzična psihologija je uporaba psiholoških praks in načel v pravnem sistemu, predvsem na sodišču. Leta 1893 je James McKeen Cattell na Univerzi Columbia prvi raziskal in preučil psihologijo pričanja.
Svet predstavnikov Ameriškega psihološkega združenja je leta 2001 priznal forenzično psihologijo kot specialnost. Široka opredelitev forenzične psihologije vključuje dva dela. Prvi del je raziskovanje človeškega vedenja, ki je in/ali je lahko povezano s pravnim postopkom. Drugi del je uporaba psihološke prakse za svetovanje o pravnem sistemu in znotraj njega, vključno s kazenskim in civilnim pravom.
Javni del svojega dela forenzični psiholog preživi v sodni dvorani kot priča sodišča. Odgovarja na vprašanja, ki temeljijo na razgovorih in pogovorih z osebami, osumljenimi kaznivega dejanja. Eden od vidikov dela forenzičnega psihologa je podajanje dokazov o osumljenčevi sposobnosti za sojenje. Drugi vidik so njegova ali njena razmišljanja o obdolženčevem duševnem stanju v času kaznivega dejanja. Ob izreku kazni lahko forenzični psiholog poda dokaze o olajševalnih okoliščinah, ki izhajajo iz obtoženčevega takratnega stanja.
Glavne vloge
Forenzična psihologija ima na sodišču nekaj pomembnih vlog, ki psihologijo postavljajo na pravno področje. Prva je "malingering", ko se obtoženec pretvarja, da ima duševno bolezen, ali laže sodišču o svojem duševnem stanju. Forenzični psiholog upošteva, da ima obtoženec morda duševno motnjo, vendar pa mora paziti tudi na znake prevare ali napake v obtoženčevi zgodbi. Druga naloga forenzičnega psihologa je, da razišče duševno stanje obdolženca v času, ko je storil kaznivo dejanje. Druga naloga je ugotoviti, ali je obtoženca zaradi njegovega duševnega stanja mogoče obtožiti kaznivih dejanj ali ne. Druga naloga je, da oceni obdolženca in ugotovi, ali ga je mogoče rehabilitirati ali pa bi lahko ponovno storil kaznivo dejanje.
Zgodovina forenzične psihologije
Področje psihologije, imenovano forenzična psihologija, obstaja že nekaj več kot 50 let. Ta veja psihologije se je skozi leta veliko spreminjala.
Te spremembe so bile mogoče zaradi razvoja različnih načinov ocenjevanja psiholoških dejavnikov. Te ocene se uporabljajo v sodnih dvoranah, da bi razumeli vedenje, ki je kaznivo ali nenormalno. Ti testi med drugim vključujejo: Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za odrasle, Rorschachov test črnila in Minnesotski večfazni osebnostni popis.
Stari Grki in Rimljani so bili prvi, ki so v pravo uvedli pojem blaznosti. Eden prvih primerov je bil Rex proti Arnoldu leta 1723, v katerem je Edward Arnold "Mad Ned" ustrelil in ranil lorda Onslowa. Zato je bil Edward Arnold spoznan za krivega in obsojen na smrt. Vendar lord Onslow s to odločitvijo ni bil zadovoljen in je dejal, da bi moral namesto tega ostati v zaporu do konca življenja. Sodnik je odločil v njegovo korist in da je vedenje po zločinu dopustno. Ta sodba je postavila temelje za prihodnja sojenja, v katerih se bodo upoštevala zdravniška pričanja in preiskave, opravljene po zločinu.
Rorschachov test s črnilom
Rorschachov test s črnilom je v tridesetih letih prejšnjega stoletja razvil Hermann Rorschach. Pri tem testu so udeležencem pokazali dvoumen madež črnila na strani in jih prosili, naj opišejo, kaj vidijo. Na podlagi odziva preiskovanca se ga nato oceni s pomočjo lestvice, na podlagi katere je mogoče sklepati o njegovih osebnostnih značilnostih in čustvenem delovanju. Na podlagi prispevkov tega testa se je uporabljal v številnih sodnih postopkih, med drugim v kazenskih, civilnih, družinskih in kvazipravnih postopkih.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je forenzična psihologija?
O: Forenzična psihologija je veja psihologije, ki je povezana s pravom in vključuje sodelovanje s kazenskopravnim sistemom.
V: Na kaj se osredotoča forenzična psihologija?
O: Glavni poudarek forenzične psihologije je uporaba psiholoških praks in načel v pravnem sistemu, predvsem na sodišču.
V: Kdo je prvi raziskoval in preučeval psihologijo pričanja?
O: James McKeen Cattell na Univerzi Columbia je leta 1893 prvi raziskoval in preučeval psihologijo pričanja.
V: Kdaj je Svet predstavnikov Ameriškega psihološkega združenja priznal forenzično psihologijo kot specialnost?
O: Svet predstavnikov Ameriškega psihološkega združenja je forenzično psihologijo priznal kot specialnost leta 2001.
V: Kaj vključuje širša opredelitev forenzične psihologije?
O: Široka opredelitev forenzične psihologije vključuje raziskovanje človeškega vedenja, ki je in/ali je lahko povezano s pravnim postopkom, in uporabo psihološke prakse za svetovanje o pravnem sistemu in znotraj njega, vključno s kazenskim in civilnim pravom.
V: Kako forenzični psihologi preživijo svoj čas v sodni dvorani?
O: Forenzični psihologi svoj čas v sodni dvorani preživijo kot priče sodišča in odgovarjajo na vprašanja, ki temeljijo na razgovorih in pogovorih z osebami, osumljenimi kaznivega dejanja.
V: Kateri so nekateri vidiki vloge forenzičnega psihologa?
O: Nekateri vidiki vloge forenzičnega psihologa vključujejo pričanje o osumljenčevi zmožnosti za sojenje, podajanje mnenj o obdolženčevem duševnem stanju v času kaznivega dejanja in pričanje o olajševalnih okoliščinah, ki izhajajo iz obdolženčevega stanja v času izreka kazni.
