George Armitage Miller — oče kognitivne psihologije, čarobna številka 7
George Armitage Miller (3. februar 1920 – 22. julij 2012) je bil eden od utemeljiteljev kognitivne psihologije v 20. stoletju. Raziskoval je mišljenje, jezik in spomin ter bil znan po uvajanju informacijsko-interpretacijskega pristopa k preučevanju uma.
Življenje in kariera
Miller se je izobraževal kot psiholog in sprva deloval v okvirih behaviorizma, od koder se je postopoma preusmeril k raziskovanju notranjih kognitivnih procesov. Kot profesor in raziskovalec je pomembno prispeval k uveljavitvi eksperimentalnih metod za preučevanje mišljenja, jezika in spomina. Skupaj z drugimi vodilnimi raziskovalci je pomagal ustanoviti institucije in raziskovalne skupine, ki so kognitivno psihologijo naredile za samostojen in vpliven del znanosti o vedenju in duševnih procesih.
Glavni prispevki
- Informacijski pristop in eksperiment: Miller je spodbujal idejo, da so notranji kognitivni procesi dostopni sistematičnemu opazovanju in eksperimentalnemu preverjanju. Vpeljal je nove metode za merjenje zmogljivosti in omejitev človeškega procesa informacij.
- Plans and the Structure of Behavior (1960): Miller je bil soavtor vplivne knjige Plans and the Structure of Behavior, ki je povezala koncepte načrtovanja, nadzora in kognitivne organizacije vedenja ter vplivala na kasnejše raziskave v kognitivni znanosti.
- Psiholingvistika: Prispeval je k razumevanju jezika kot kognitivnega procesa in spodbudil prehod od preučevanja zgolj opaznega vedenja k analizi notranjih mentalnih reprezentacij in struktur jezika.
Čarobna številka 7
Miller je v znanem članku The magical number seven, plus or minus two: Some limits on our capacity for processing information (1956) opisal opazovanje, da si večina ljudi zapomni približno od pet do devet enot (»elementov« ali »čunkov«), ko jim damo v spomin seznam besed, številk ali drugih enot. To opažanje je pojasnil kot omejitev kratkoročnega (delovnega) spomina in hkrati uvedel koncept »chunking« — združevanja posameznih enot v večje, smiselne celote, kar poveča učinkovitost shranjevanja in priklica informacij.
Primer chunkinga: številčno zaporedje 1 9 4 5 1 7 7 6 je lažje zapomniti, če ga združimo kot leto 1945 in leto 1776, torej kot dva »čunka« namesto osmih ločenih številk.
Kasnejše raziskave so preučile in natančneje opredelile Millerjevo ugotovitev. Nekateri avtorji (na primer Nelson Cowan) so predlagali, da je kapaciteta kratkoročnega spomina pogosto manjša — približno 4 ± 1 čunk — in da je odvisna od narave informacij, strategij kodiranja in predznanja posameznika. Kljub temu je Millerjev prispevek ključen, ker je opozoril na omejitve sposobnosti obdelave informacij in predstavil praktične koncepte, kot je chunking.
Vpliv in izročilo
Miller je povzročil pomembno preusmeritev v psihologiji: pokazal je, da je smiselno in plodovito študirati notranje kognitivne strukture in procese z eksperimentalnimi metodami. Njegovo delo je vplivalo na razvoj kognitivne psihologije, psiholingvistike, nevroznanosti in področij, kot so uporabniška izkušnja (UX), izobraževanje in oblikovanje informacijske arhitekture.
Za svoje dosežke je prejel številne nagrade, med drugim nacionalno medaljo za znanost leta 1991. Njegova dela in ideje še danes ostajajo temeljni del študija spomina, jezika in načrtovanja kognitivnih sistemov.
Zaključek
George Armitage Miller je s svojim delom postavil temelje moderne kognitivne psihologije. Njegova »čarobna številka 7« je postala široko poznan simbol za razumevanje omejitev človeške obdelave informacij, koncept chunkinga pa še naprej ponuja uporabna orodja za učenje, pomnjenje in oblikovanje informacij.
Zgodnje življenje
Miller se je rodil v Charlestonu v Zahodni Virginiji. Leta 1940 je na Univerzi v Alabami diplomiral iz angleščine in govora. Leta 1946 je Miller doktoriral iz psihologije na Univerzi Harvard. V svojem življenju je kot profesor poučeval na univerzah Princeton, Harvard in Rockefeller. Umrl je v kraju Plainsboro v New Jerseyju v starosti 92 let.
Razčlenjevanje
Prvi koncept, ki ga je uvedel Miller, je znan pod imenom "chunking". Razdelitev na dele je način, ki je bil razvit, da bi si ljudje lažje zapomnili določeno število besed ali številk. Znano je, da pomaga pri kratkoročnem in dolgoročnem spominu. Ko je v različnih poskusih prosil udeležence, naj opravijo spominske naloge, je opazil, da se večina udeležencev spomni približno sedmih enot s seznama, ne glede na temo seznama. Miller je dejal, da lahko kratkoročni spomin zadrži le 5-9 enot informacij (plus ali minus dve) in je tudi način za povečanje zmogljivosti kratkoročnega spomina. Kos se lahko nanaša na številke, besede, obraze ali katero koli vrsto smiselne enote. Ko oseba združi več besed, da bi si pomagala pri spominskih nalogah. Ta tehnika lahko ljudem pomaga pri priklicu določenih skupin besed. Zapomnitev je veliko lažja, če se uporablja tehnika razvrščanja po delih. Primer združevanja je, če si poskušamo zapomniti dolgo zaporedje številk. Na primer 2 4 5 6 1 4 2 7 0 bi si lahko zapomnili tako, da bi te številke razdelili na manjše smiselne enote, kot je 245 614 270.
Magično število sedem
"Magično število sedem, plus ali minus dva: nekatere omejitve naše zmožnosti za obdelavo informacij" je bil prvotno objavljen v reviji The Psychology Review. Ta članek ostaja najbolj znano in citirano Millerjevo delo v zgodovini psihologije. V njem je opisano število elementov, številk ali predmetov, ki jih lahko sprejme povprečen človeški spomin. Miller v svojem članku navaja: "To število ima različne preobleke, včasih je nekoliko večje, včasih nekoliko manjše od običajnega, vendar se nikoli ne spremeni toliko, da bi bilo neprepoznavno" (Miller 1956). Opravil je vrsto spominskih nalog, ki so ga pripeljale do prepričanja, da je to število 7. V članku je poglobljeno navedeno, kako je obseg spomina zapleten vir in kako lahko vsebuje veliko informacij.
Wordnet
Miller se je z Wordnetom začel ukvarjati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za obsežno zbirko podatkov angleških samostalnikov, glagolov, pridevnikov in prislovov, ki so združeni v sklope kognitivnih sinonimov, ki predstavljajo določen koncept ali idejo. Podobna je tezavru, saj združuje besede glede na njihov pomen. Miller je želel Wordnet uporabiti kot orodje za preverjanje psiholingvističnih teorij o tem, kako ljudje uporabljajo in razumejo besede.
Publikacije
- Miller G.A. 1956. Magično število sedem, plus ali minus dva: Nekaj omejitev naše sposobnosti za obdelavo informacij. Psychological Review 63 (2): 81-97
- Miller G.A; Galanter E. & Pribram K.H. 1960. Načrti in struktura vedenja. Adams Bannister Cox.
Institucije
- Univerza Princeton
- Univerza Harvard
Nagrade
- Nagrada Ameriškega psihološkega združenja za izjemen znanstveni prispevek, 1963
- Nagrada Ameriškega združenja za govor in sluh za izjemne dosežke, 1976
- Nagrada za vedenjske znanosti newyorške akademije znanosti, 1982
- Zlata medalja Ameriške psihološke fundacije, 1990
- Nacionalna medalja za znanost iz Bele hiše, 1991
- Medalja Louisa E. Levyja Inštituta Franklin, 1991
- Mednarodna nagrada fundacije Fyssen, 1992
- Nagrada Johna P. McGoverna Ameriškega združenja za napredek znanosti, 2000
- Nagrada Ameriškega psihološkega združenja za izjemen življenjski prispevek k psihologiji, 2003
- Nagrada Antonia Zampollija Evropskega združenja za raziskovanje jezikov, 2006
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je George A. Miller?
O: George A. Miller je bil eden od utemeljiteljev kognitivne psihologije v 20. stoletju, ki je preučeval mišljenje, jezik in spomin.
V: Kaj je Miller ugotovil o človeškem spominu?
O: Miller je ugotovil, da si večina ljudi lahko zapomni le od pet do devet besed ali številk, če jih prosimo, naj si zapomnijo seznam besed ali številk.
V: Kaj je Miller pojasnil v svojem članku "Čarobno število sedem, plus ali minus dva"?
O: Miller je v svojem članku razložil omejitev človeškega kratkoročnega spomina in navedel, da si ljudje lahko zapomnijo le od pet do devet besed ali številk.
V: Kaj je Miller raziskoval v svojih študijah?
O: Miller je v svojih študijah raziskoval področja mišljenja, jezika in spomina.
V: Kaj je George A. Miller prejel leta 1991?
O: Leta 1991 je George A. Miller prejel nacionalno medaljo znanosti.
V: Na katerem področju je Miller naredil premik od behaviorizma k psihologiji?
O: Miller je prešel od behaviorizma h kognitivni psihologiji.
V: Kako je Miller spremenil svet psihologije?
O: Miller je naredil revolucijo v psihologiji, ko je pokazal, da je mogoče vidike človeškega uma opazovati in preizkušati v laboratorijskem okolju.
