George Armitage Miller
George Armitrage Miller (3. februar 1920 - 22. julij 2012) je bil eden od utemeljiteljev kognitivne psihologije v 20. stoletju. Raziskoval je mišljenje, jezik in spomin.
Miller je ugotovil, da si lahko večina ljudi zapomni le od pet do devet besed ali številk, če jih prosimo, naj si zapomnijo seznam besed ali številk. V svojem članku The magical number seven, plus or minus two je to pojasnil kot omejitev človekovega kratkoročnega spomina.
Nekoč je bil behaviorist, nato pa se je preusmeril v kognitivno psihologijo. Leta 1991 je Miller prejel nacionalno medaljo za znanost. Miller je povzročil revolucijo v psihologiji, saj je pokazal, da je mogoče vidike človeškega uma opazovati in preizkušati v laboratorijskem okolju.
Zgodnje življenje
Miller se je rodil v Charlestonu v Zahodni Virginiji. Leta 1940 je na Univerzi v Alabami diplomiral iz angleščine in govora. Leta 1946 je Miller doktoriral iz psihologije na Univerzi Harvard. V svojem življenju je kot profesor poučeval na univerzah Princeton, Harvard in Rockefeller. Umrl je v kraju Plainsboro v New Jerseyju v starosti 92 let.
Razčlenjevanje
Prvi koncept, ki ga je uvedel Miller, je znan pod imenom "chunking". Razdelitev na dele je način, ki je bil razvit, da bi si ljudje lažje zapomnili določeno število besed ali številk. Znano je, da pomaga pri kratkoročnem in dolgoročnem spominu. Ko je v različnih poskusih prosil udeležence, naj opravijo spominske naloge, je opazil, da se večina udeležencev spomni približno sedmih enot s seznama, ne glede na temo seznama. Miller je dejal, da lahko kratkoročni spomin zadrži le 5-9 enot informacij (plus ali minus dve) in je tudi način za povečanje zmogljivosti kratkoročnega spomina. Kos se lahko nanaša na številke, besede, obraze ali katero koli vrsto smiselne enote. Ko oseba združi več besed, da bi si pomagala pri spominskih nalogah. Ta tehnika lahko ljudem pomaga pri priklicu določenih skupin besed. Zapomnitev je veliko lažja, če se uporablja tehnika razvrščanja po delih. Primer združevanja je, če si poskušamo zapomniti dolgo zaporedje številk. Na primer 2 4 5 6 1 4 2 7 0 bi si lahko zapomnili tako, da bi te številke razdelili na manjše smiselne enote, kot je 245 614 270.
Magično število sedem
"Magično število sedem, plus ali minus dva: nekatere omejitve naše zmožnosti za obdelavo informacij" je bil prvotno objavljen v reviji The Psychology Review. Ta članek ostaja najbolj znano in citirano Millerjevo delo v zgodovini psihologije. V njem je opisano število elementov, številk ali predmetov, ki jih lahko sprejme povprečen človeški spomin. Miller v svojem članku navaja: "To število ima različne preobleke, včasih je nekoliko večje, včasih nekoliko manjše od običajnega, vendar se nikoli ne spremeni toliko, da bi bilo neprepoznavno" (Miller 1956). Opravil je vrsto spominskih nalog, ki so ga pripeljale do prepričanja, da je to število 7. V članku je poglobljeno navedeno, kako je obseg spomina zapleten vir in kako lahko vsebuje veliko informacij.
Wordnet
Miller se je z Wordnetom začel ukvarjati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za obsežno zbirko podatkov angleških samostalnikov, glagolov, pridevnikov in prislovov, ki so združeni v sklope kognitivnih sinonimov, ki predstavljajo določen koncept ali idejo. Podobna je tezavru, saj združuje besede glede na njihov pomen. Miller je želel Wordnet uporabiti kot orodje za preverjanje psiholingvističnih teorij o tem, kako ljudje uporabljajo in razumejo besede.
Publikacije
- Miller G.A. 1956. Magično število sedem, plus ali minus dva: Nekaj omejitev naše sposobnosti za obdelavo informacij. Psychological Review 63 (2): 81-97
- Miller G.A; Galanter E. & Pribram K.H. 1960. Načrti in struktura vedenja. Adams Bannister Cox.
Institucije
- Univerza Princeton
- Univerza Harvard
Nagrade
- Nagrada Ameriškega psihološkega združenja za izjemen znanstveni prispevek, 1963
- Nagrada Ameriškega združenja za govor in sluh za izjemne dosežke, 1976
- Nagrada za vedenjske znanosti newyorške akademije znanosti, 1982
- Zlata medalja Ameriške psihološke fundacije, 1990
- Nacionalna medalja za znanost iz Bele hiše, 1991
- Medalja Louisa E. Levyja Inštituta Franklin, 1991
- Mednarodna nagrada fundacije Fyssen, 1992
- Nagrada Johna P. McGoverna Ameriškega združenja za napredek znanosti, 2000
- Nagrada Ameriškega psihološkega združenja za izjemen življenjski prispevek k psihologiji, 2003
- Nagrada Antonia Zampollija Evropskega združenja za raziskovanje jezikov, 2006
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je George A. Miller?
O: George A. Miller je bil eden od utemeljiteljev kognitivne psihologije v 20. stoletju, ki je preučeval mišljenje, jezik in spomin.
V: Kaj je Miller ugotovil o človeškem spominu?
O: Miller je ugotovil, da si večina ljudi lahko zapomni le od pet do devet besed ali številk, če jih prosimo, naj si zapomnijo seznam besed ali številk.
V: Kaj je Miller pojasnil v svojem članku "Čarobno število sedem, plus ali minus dva"?
O: Miller je v svojem članku razložil omejitev človeškega kratkoročnega spomina in navedel, da si ljudje lahko zapomnijo le od pet do devet besed ali številk.
V: Kaj je Miller raziskoval v svojih študijah?
O: Miller je v svojih študijah raziskoval področja mišljenja, jezika in spomina.
V: Kaj je George A. Miller prejel leta 1991?
O: Leta 1991 je George A. Miller prejel nacionalno medaljo znanosti.
V: Na katerem področju je Miller naredil premik od behaviorizma k psihologiji?
O: Miller je prešel od behaviorizma h kognitivni psihologiji.
V: Kako je Miller spremenil svet psihologije?
O: Miller je naredil revolucijo v psihologiji, ko je pokazal, da je mogoče vidike človeškega uma opazovati in preizkušati v laboratorijskem okolju.
