Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije
GNU Free Documentation License (GNU FDL ali preprosto GFDL) je licenca z avtorsko pravico za odprto vsebino, kot je programska oprema. Za projekt GNU jo je oblikovala Fundacija za prosto programsko opremo (FSF). Sprva je bila ustvarjena za uporabo v dokumentaciji programske opreme, vendar se lahko uporablja tudi za druge vrste del, kot je Wikipedija.
Kot licenca za avtorske pravice je GFDL vrsta pogodbe med ustvarjalcem avtorsko zaščitenega dela (na primer knjige, članka v enciklopediji, slike ali glasbenega dela) in vsemi drugimi, ki bi ga želeli uporabiti. GFDL velja za "copyleft", saj je namen licence olajšati uporabo in ponovno uporabo avtorsko zaščitenega dela in ne omejevati njegove uporabe.
Če je avtorsko zaščiteno delo objavljeno v skladu z GFDL, ustvarjalec dela pravi, da lahko vsakdo drug reproducira, distribuira ali spreminja delo, če upošteva vrsto zahtev, določenih v GFDL. Med zahtevami GFDL je tudi, da je vsako novo delo, ustvarjeno na podlagi izvirnega dela, prav tako licencirano pod GFDL, kar pomeni, da ko je nekaj enkrat licencirano kot GFDL, bo vedno ostalo licencirano kot GFDL in vse, kar ga uporablja, je prav tako licencirano kot GFDL.
GFDL tudi pravi, da mora za distribucijo ali spreminjanje dela z licenco GFDL ponovni uporabnik navesti vse prejšnje avtorje dela in vključiti seznam sprememb, ki jih je vnesel v delo.
Vsako delo z licenco GFDL mora nekje vsebovati celotno besedilo licence. Ta določba je bila kritizirana, saj ni vedno enostavno vključiti celotno, dolgo licenco v avtorsko zaščiteno delo. V knjigo, na primer, je enostavno vključiti eno dodatno stran z licenco, če pa je delo nekaj takega, kot je pesem ali fotografija, to ni enostavno.
GFDL ima druge zahteve, ki so bolj zapletene. Na primer, če je del dela označen kot "invariantni del", ga oseba, ki uporablja delo, ne sme nikoli odstraniti ali spremeniti ("invariantni" pomeni "ne spreminja se").
Dela z licenco GFDL se lahko vključijo v dela, ki nimajo licence GFDL, le, če je jasno razvidno, kateri deli dela imajo licenco GFDL. Na primer, v pesniški zbirki bi bilo enostavno označiti nekatere pesmi kot licencirane z licenco GFDL, nekatere pa kot nelicencirane z licenco GFDL. Ne bi pa bilo enostavno označiti, ali je del pesmi licenciran kot GFDL, preostali del pa ne, zato to ne bi bilo dovoljeno.
Vsaka uporaba gradiva GFDL, ki krši pogoje GFDL, lahko pomeni kršitev avtorskih pravic.
GFDL uporabljajo številni spletni projekti. Spletni projekt, ki licencira svojo vsebino z GFDL, je Wikipedija.
GFDL so kritizirali številni ljudje, ki so si želeli, da bi še bolj olajšala ponovno uporabo vsebine. Med kritikami je tudi ta, da je gradivo GFDL zelo težko kombinirati z drugimi licencami copyleft, da ni vedno jasna in lahko razumljiva ter da nekatere njene zahteve, kot so "invariantni deli", sploh niso svobodne.
Logotip GNU
Zgodovina
Osnutek GFDL je bil v obliki osnutka objavljen septembra 1999. Po popravkih je bila marca 2000 izdana različica 1.1, novembra 2002 različica 1.2 in novembra 2008 različica 1.3. Sedanja različica licence je različica 1.3.
Pogoji
Gradivo z licenco v skladu z veljavno različico licence se lahko uporablja za vse namene, če so izpolnjeni določeni pogoji.
- Navesti je treba vse prejšnje avtorje dela.
- Vse spremembe dela je treba zabeležiti.
- Vsa izpeljana dela morajo biti licencirana z isto licenco.
- Ohraniti je treba celotno besedilo licence, nespremenjene nespremenljive dele, kot jih je opredelil avtor, če obstajajo, in vse druge dodane izjave o omejitvi jamstva (kot je na primer splošna izjava o omejitvi odgovornosti, ki opozarja bralce, da dokument morda ni točen) ter obvestila o avtorskih pravicah iz prejšnjih različic.
- Tehnični ukrepi, kot je DRM, se ne smejo uporabljati za nadzor ali oviranje distribucije ali urejanja dokumenta.
Sorodne strani
- Licenca BSD
- Copyleft
- Avtorske pravice
- Licenca za brezplačno programsko opremo
- GNU
- Nekomercialno izobraževanje
- Odprta vsebina
- Preprost angleški "prevod" besedila GFDL
- Skupna raba
- Licenciranje programske opreme
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je licenca za prosto dokumentacijo GNU?
O: GNU Free Documentation License (GNU FDL ali preprosto GFDL) je licenca z avtorsko pravico za odprte vsebine, kot je programska oprema. Izdelala jo je Fundacija za prosto programsko opremo (FSF) za projekt GNU in omogoča vsakomur, da reproducira, distribuira ali spreminja avtorsko zaščiteno delo, če upošteva določene zahteve, določene v GFDL.
V: Kako deluje?
O: GFDL velja za "copyleft", ker olajšuje uporabo in ponovno uporabo avtorsko zaščitenega dela in ne omejuje njegove uporabe. Če je avtorsko zaščiteno delo izdano pod okriljem GFDL, ga lahko vsakdo reproducira, distribuira ali spreminja, če upošteva vrsto zahtev, določenih v GFDL. Te zahteve vključujejo navedbo vseh prejšnjih avtorjev dela in seznam sprememb dela. Poleg tega morajo biti vsa nova dela, ustvarjena na podlagi izvirnika, prav tako licencirana v skladu z GFDL.
V: Katere so kritike te licence?
O: Kritike te licence vključujejo, da jo je zelo težko kombinirati z drugimi licencami copyleft, da ni vedno jasna in lahko razumljiva ter da nekatere njene zahteve, kot so "nespremenljivi deli", sploh niso svobodne. Poleg tega so nekateri kritizirali, da je težko vključiti celotno dolgo licenco z nekaterimi vrstami avtorskih del, kot so pesmi ali fotografije.
V: Ali obstajajo spletni projekti, ki uporabljajo to licenco?
O: Da - primer spletnega projekta, ki uporablja to licenco, je Wikipedija.
V: Ali se kršitve obravnavajo s pravnimi ukrepi?
O: Ne - vprašanja kršitev se rešujejo s pristopom, ki temelji na skupnosti, z odobritvijo in pomočjo Fundacije za prosto programsko opremo, ne pa s pravnimi ukrepi.
V: Ali je treba pri uporabi gradiva, ki je licencirano na podlagi te licence, navesti avtorje?
O: Da - pri uporabi gradiva z licenco na podlagi tega morate priznati avtorstvo vsem prejšnjim avtorjem dela in vključiti seznam sprememb, ki so jih vnesli v delo, da bi bila vaša uporaba/sprememba/distribucija itd. veljavna v skladu s pogoji licence.
