Koordinate: 40°40′37″N 117°13′55″E / 40.67693°N 117.23193°E / 40.67693; 117.23193

Veliki kitajski zid je starodavni obrambni sistem na Kitajskem, sestavljen iz številnih zidov, stolpov in utrdb, zgrajenih v različnih obdobjih skozi več tisoč let. Pri gradnji so uporabljali zbito zemljo (tamped earth), kamen, opeko, les in malto; v poznejših obdobjih, zlasti v času dinastije Ming, so bili razširjeni opeka in apnena malta (v nekaterih odsekih celo tako imenovana »lepljiva riževa malta«). Veliki kitajski zid velja za eno najobsežnejših človeških zgradb, skupna dolžina vseh odsekov po arheoloških raziskavah (2012) znaša približno 21 196 km.

Zgodovina in namen

Gradnja obrambnih zidov na kitajskem območju se je začela v različnih obdobjih; ne gre za en sam zid, temveč za mrežo neodvisnih in kasneje povezanih odsekov. V zgodnjem obdobju so nastajali lokalni zidovi in utrdbe. Najbolj znan zgodovinski dogodek povezovanja zidov je delo prvega cesarja združene Kitajske, Qin Shai Hong v (znan tudi kot Qin Shi Huang), okoli leta 221 pr. n. št., ko so se številni obstoječi odseki združili v daljši obrambni sistem proti severnim nomadskim skupinam. Večino danes ohranjenih mogočnejših odsekov pa so zgradili v času dinastije Ming (14.–17. stoletje).

Glavni namen zidu je bil obramba pred vdorom konfederacij nomadskih ljudstev (npr. Xiongnu, Mongoli), nadzor prehodov in trgovskih poti ter signalizacija — z dimom in ognjem so hitro prenašali sporočila ob nevarnosti. Poleg tega je zid služil kot simbol politične moči in meja cesarstva.

Gradnja in tehnike

  • Materiali: zbita zemlja (v zahodnih in notranjih predelih), kamen v goratih predelih, opeka in apnena malta v obmorskih predelih in ob prometnih poteh.
  • Metode: pri zbiti zemlji so graditelji uporabili lesen okvir, v katerega so plasti zemlje močno utapljali; pri opečnih odsekih so zidali standardizirane opeke, polnili jedro z ruševinami in malto ter gradili stražarske stolpe in prehode.
  • Komunikacija: na zidu je bilo več tisoč stražarskih stolpov (približno 7 000 po nekaterih ocenah), signalnih stolpov in utrdb za enote, ki so omogočale hitro prenašanje sporočil in premike vojske.

Razsežnosti in dejstva

  • Skupna dolžina (arheološke meritve 2012): približno 21 196 km (vključuje glavne odseke, veje in naravne ovire, ki so bile uporabljene kot del obrambnega sistema).
  • Širina in višina se zelo razlikujeta glede na odsek: vrh zidu je v nekaterih predelih lahko širok nekaj metrov (na nekaterih odsekih do okoli 9,1 m), višina prenovljenih ali ohranjenih zidov pa se običajno giblje med nekaj in več metri (pogosti so 6–7 m), medtem ko so stražni stolpi lahko višji.
  • Na delu zidu je bilo zgrajenih na tisoče stolpov, utrdb in vojaških prostorov za logistiko ter signalizacijo.

Ohranjanje, škoda in turizem

Veliki kitajski zid je deloma dobro ohranjen, drugod pa močno poškodovan zaradi izpostavljenosti vremenskim razmeram, erozije, kmetovanja, gradbene dejavnosti in kraje materiala — opeke so v preteklosti uporabljali lokalni prebivalci za gradnjo hiš in poti. Leta 1987 je bil zid vpisan na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Danes so nekateri odseki, kot sta Badaling in Mutianyu blizu Pekinga, močno obiskani in obnovljeni za turizem, medtem ko oddaljeni odseki ostajajo v naravnem ali razpadajočem stanju.

Napake in zmote

  • Mit, da je Veliki kitajski zid viden z Lune s prostim očesom — to ni res; pri vidljivosti Zemlje iz vesolja je odvisno od višine in pogojev, vendar zid ni širok in kontrasten dovolj, da bi ga s površine Lune videli brez optičnih pripomočkov.
  • Ni enotnega datuma »dokončanja« zidu, saj so gradbeni deli nastajali več stoletij; trditev, da je bil zid dokončan leta 1878, ni zgodovinsko utemeljena.

Pomembne opombe

Veliki kitajski zid ni ena sama linija; gre za kompleksno mrežo zidov in utrdb, zgrajenih skozi dolgo zgodovino. Čeprav danes pogosto govorimo o enem »zidu«, je treba razumeti njegovo spreminjanje skozi čas in geoografske razlike. Zid ostaja močan simbol kitajske zgodovine in arhitekturne spretnosti ter ena najbolj obiskanih in prepoznavnih kulturnih znamenitosti na svetu.

Približne meritve, številke in interpretacije se lahko razlikujejo glede na vire in obseg vključenih odsekov; za natančnejše arheološke podatke je priporočljivo preveriti najnovejše raziskave in poročila konservatorjev.