Homosocialnost: definicija, primeri in razlika od heterosocialnosti
Homosocialnost: definicija, primeri in razlika od heterosocialnosti — razložimo istospolna prijateljstva, mentorstvo, zgodovinske primere in razliko od druženja z nasprotnim spolom.
Homosocialnost je pojem iz sociologije in kulturnih študij, ki označuje družbene odnose med pripadniki istega spola, kjer ni prisotne romantične ali spolne narave. Ti odnosi lahko vključujejo prijateljstvo, mentorstvo, kolegialnost, tovarištvo ali druge oblike intimnosti, ki ne temeljijo na seksualnem privlačenju. Izraz pogosto ločimo od homoseksualnosti: homosocialnost opisuje vzorec druženja in socialne navezanosti, ne nujno spolne usmerjenosti. V zgodovini pojma je pomembna tudi Jean Lipman-Blumen, ki je leta 1976 homosocialnost opredelila kot naklonjenost pripadnikom lastnega spola, kasneje pa je tematiko razvila in popularizirala tudi Eve Sedgwick, ki je v svojih delih analizirala zlasti moško homosocialno željo.
Primeri homosocialnih odnosov
Homosocialni odnosi se pojavljajo v številnih kontekstih:
- enospolne šole in univerze;
- vojaške enote, bratovščine ali športne ekipe;
- zapori, samostani in druge zaprte institucije;
- informalna moška ali ženska prijateljstva in mentorski odnosi na delovnem mestu;
- literarni ali zgodovinski primeri – na primer tesen odnos med dvema moškima (kot sta George in Lennie v knjigi O miših in ljudeh ( in dejansko večina likov v tej knjigi) lahko interpretiramo kot homosocialni odnos).
Homosocialnost se lahko pojavi tako med heterosexualci kot med homoseksualci ali osebam z drugo spolno usmerjenostjo — ključna je oblika družbene povezanosti, ne spolna usmerjenost partnerjev.
Razlika med homosocialnostjo in heterosocialnostjo
Heterosocialnost označuje nasprotno preferenco: posameznik se raje druži s pripadniki nasprotnega spola, prav tako brez romantične ali spolne vsebine v teh odnosih. Medtem ko homosocialnost izpostavlja vez v okviru istega spola, heterosocialnost pomeni pretežno medspolne socialne povezave. Obe kategoriji opisujeta vzorce druženja in socialnih omrežij, ki imata pomembne posledice za dostop do virov, zaposlitvenih priložnosti in kulturnih norm.
Zgodovinski in teoretični okvir
Pojem homosocialnosti je v moderni teoriji postal pomemben del feministične in queer teorije, saj pomaga razložiti, kako se spolne in družbene vloge reproducirajo znotraj skupin. Eve Sedgwick je opozorila na koncept "homosocialne želje" — želje po intimnosti in zavezi med osebami istega spola, ki ni nujno seksualna, a lahko prispeva k oblikovanju moči in identitet. V zgodovinskih kontekstih (npr. srednjeveški vitezi, mornarji) so homosocialne vezi pogosto igrale osrednjo vlogo pri oblikovanju tovarištva in lojalnosti.
Družbeni pomen in posledice
Homosocialne mreže imajo več pozitivnih in negativnih učinkov:
- funkcija socialne podpore, mentorstva in učenja;
- olajšanje oblikovanja identitete in občutka pripadnosti;
- možnost izključevanja drugih skupin (npr. spolne segregacije, marginalizacija žensk ali manjšin);
- reprodukcija moči in elit — homosocialna mreža lahko vodi do "homosocialne reprodukcije", kjer tisti znotraj omrežja zagotavljajo zaposlitve, promocije in vire drugim članom istega spola;
- v kombinaciji s patriarhalnimi strukturami lahko spodbuja izključevanje, seksizem ali nezaželeno medsebojno konkurenco.
Kaj homosocialnost ni
Pomembno je razlikovati homosocialnost od homoseksualnosti. Homoseksualnost se nanaša na spolno/romantično privlačnost med osebami istega spola, medtem ko homosocialnost opisuje vzorce druženja in socialne naklonjenosti brez nujne seksualne komponente. Homosocialni odnosi so lahko zelo čustveno intenzivni in intimni, vendar ne seksualni.
Sodobni konteksti in kritike
V sodobnem svetu se homosocialni vzorci pojavljajo tudi v virtualnih skupnostih (igričarske skupnosti, forumi, profesionalne mreže), na delovnih mestih in v športu. Kritike homosocialnosti pogosto izpostavljajo, kako takšni vzorci prispevajo k neenakosti spolov in ohranjanju obstoječih privilegijev. Zato raziskave in politike, ki spodbujajo raznolikost, vključenost in prekinitev izključujočih mrež, naslavljajo nekatere negativne posledice homosocialnih praks.
Zaključek
Homosocialnost je uporabno orodje za razumevanje, kako se družbeni odnosi oblikujejo glede na spol in kako ti odnosi vplivajo na identiteto, moč in priložnosti. Čeprav je pogosto brez seksualne komponente, ima pomembne učinke v izobraževanju, delu, zgodovini in kulturi. Razumevanje razlik med homosocialnostjo, heterosocialnostjo in homoseksualnostjo pomaga jasneje videti socialne vzorce in njihove posledice v različnih družbenih okoljih.
Dokazi
Rose je anketiral moške in ženske, stare od 20 do 28 let. Rose je moške in ženske spraševal, kaj menijo o prijateljstvih z istim in različnim spolom. Tako moški kot ženske so imeli raje prijateljstva z istim spolom. Moški in ženske so menili, da so istospolna prijateljstva manj koristna in manj zvesta kot prijateljstva z istim spolom. Ugotovljeno je bilo, da se tudi oblikovanje prijateljstva razlikuje med istospolnimi in križanimi odnosi.
Odvisno od kulture ter družinskih in družbenih struktur je bilo ugotovljeno, da se preference istega spola razvijejo med 3. in 9. letom starosti. (LaFreniere, Strayer in Gauthier, 1984; Jacklin in Maccoby, 1978; Harkness in Super, 1985) LaFreniere, Strayer in Gauthier (1984) so izvedli triletno študijo, v kateri so opazovali petnajst vrstniških skupin, starih od 1 do 6 let, v katerih je bilo 98 dečkov in 93 deklic. Pri preučevanju spolne segregacije v otroštvu so raziskovalci ugotovili, da segregacija narašča s starostjo in da večina zahodnih otrok te preference izraža pri starosti 3-4 let. V študiji, ki sta jo opravila Harkenss in Super, pa kenijski otroci do 6. do 9. leta starosti nimajo spolnih preferenc pri soigralcih. Raziskovalci so opazovali 152 kenijskih otrok v podeželskem okolju in ugotovili, da se ta sprememba pojavi šele, ko se povečajo pričakovanja staršev in običajne dolžnosti. "Kdaj in kako se takšna spolna segregacija pojavi, je skupni produkt posameznika in kulturno oblikovane niše" (Harkness in Super, 1985).
Družbena pristranskost do pripadnikov lastnega spola se lahko razvije že pri otrocih. Raziskave so pokazale, da imajo otroci že pri treh ali štirih letih raje pripadnike svojega spola kot pripadnike nasprotnega spola (Bussey in Bandura, 1992). To pomeni, da imajo majhne deklice raje druge ženske (deklice in ženske) kot moške (dečke in moške). Ugotovitve so enake tudi pri dečkih. Tudi Carol Martin (1989) je ugotovila, da dečki, stari 4,5 leta, izražajo bistveno več neodobravanja do deklice, prikazane kot "tomboy", kot do dečka, prikazanega kot "sissy"; medtem ko dečki, stari 8,5 leta, izražajo več neodobravanja do dečka, prikazanega kot "sissy". Ta starostna razlika kaže na to, da imajo otroci že pri štirih letih raje svoj spol ne glede na spolno neskladno vedenje. Približno pri osmih letih pa začnejo dečki kazati moško-vrednoteno žensko vedenje. Pokazalo se je tudi, da imajo otroci, stari od 10 do 12 let, raje istospolno druženje. To pomeni, da so imele deklice raje deklice, ki so se družile z drugimi deklicami, dečki pa dečke, ki so se družili z drugimi dečki.
Spolna usmerjenost
Homosocialnost po definiciji ne pomeni niti heteroseksualnosti niti homoseksualnosti. Na primer, heteroseksualnega moškega, ki se raje druži z moškimi, lahko štejemo za homoseksualnega heteroseksualca. Izraz pogosto uporabljajo feministke za poudarjanje vidikov solidarnosti med moškimi. Feministke prav tako ugotavljajo tesno povezavo med žensko homosocialnostjo, feminizmom in lezbično željo, pri čemer Audre Lorde pravi, da "prava feministka izhaja iz lezbične zavesti ne glede na to, ali kdaj spi z ženskami ali ne".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je homosocialnost?
O: Homosocialnost je istospolni odnos, ki ni romantične ali spolne narave in ga lahko opišemo kot prijateljstvo ali mentorstvo.
V: Kaj je heterosocialnost?
O: Heterosocialnost je nasprotje homosocialnosti, kar pomeni, da se človek raje druži s pripadniki nasprotnega spola, ne da bi v odnos vnašal romantiko ali spolnost.
V: Kdo je populariziral izraz homosocialnost?
O: Izraz je popularizirala Eve Sedgwick v svoji razpravi o moški homosocialni želji.
V: Kdaj je homosocialnost opredelila Jean Lipman-Blumen?
O: Jean Lipman-Blumen je leta 1976 homosocialnost opredelila kot naklonjenost pripadnikom lastnega spola.
V: Kaj je primer homosocialnega odnosa?
O: Tesen odnos med dvema moškima, kot sta George in Lennie v knjigi O miših in ljudeh, ki bi ga večina likov v tej knjigi označila za homosocialni odnos.
V: Ali je lahko homosocialno razmerje spolno?
O: Da, homosocialno razmerje je lahko spolno, vendar se homosocialno razmerje lahko pojavi med homoseksualci, heteroseksualci ali obema.
V: Ali homosocialnost velja samo za moške ali lahko velja tudi za ženske?
O: Čeprav se lahko nanaša na moške ali ženske, se najpogosteje uporablja za moške.
Iskati