Orkan Katrina 2005: katastrofa, razdejanje in poplave New Orleansa

Orkan Katrina 2005: kronika katastrofe, razdejanje in uničujoče poplave New Orleansa — nasipi, evakuacije, človeške tragedije in trajne posledice za mesto in skupnosti.

Orkan Katrina je bil eden najhujših orkanov, ki so kdaj koli prizadeli Združene države, in drugi orkan kategorije 5 v rekordni sezoni orkanov na Atlantiku leta 2005. Nevihta se je 23. avgusta oblikovala nad Bahami, od koder se je pomaknila proti zahodu in dva dni pozneje kot orkan 1. kategorije dosegla južno Florido. Katrina je nato prečkala Florido in se okrepila v orkan kategorije 5, ki se je pomikal proti zahodu v Mehiški zaliv. Nevihta se je nato obrnila proti severu, zamenjala očesni zid in 29. avgusta zjutraj prizadela vzhodno Louisiano in Mississippi ter poplavila obalna območja. Ostanki Katrine so nato 31. avgusta zamrli nad Velikimi jezeri.

80 % New Orleansa je bilo poplavljenega, ko so se porušili nasipi, ki so varovali mesto. Večina ljudi, ki jih je Katrina ubila, naj bi umrla zaradi utopitve. Številni preživeli so priplavali na višje strehe ali drevesne veje.

Potek in moč Katrine

Katrina se je iz tropske nevihte hitro okrepila: po prehodu preko tople vode Mehiškega zaliva je dosegla maksimalno jakost z vetrovi, ki so presegali 260 km/h in tlak v središču, značilen za orkan najvišjih kategorij. Glavni udar je bil usmerjen proti obali Louisiane in Mississippija, kjer so najnižja priobalna območja najbolj občutljiva na orkanske valove in nasipne poplave.

Nasipi in poplave New Orleansa

Porušitev nasipov je bila ključni razlog obsežnih poplav v New Orleansu. Mesto leži deloma pod morsko gladino in je zaščiteno z zapletenim sistemom nasipov in kanalov. Ob Katrini so številni nasipi popustili ali bili preplavljeni, kar je povzročilo, da so bila poplavljena številna stanovanjska območja, vključno s soseskami, kot je Lower Ninth Ward, ki so bile skoraj povsem uničene.

Človekove žrtve in socialne posledice

Žrtve in evakuacija: Ocenjuje se, da je v povezavi s Katrino umrlo približno 1.800 ljudi, več tisoč pa jih je bilo poškodovanih ali začasno razseljenih. Pred samim udarom je bila izrečena zapovedna evakuacija, a mnogi prebivalci niso mogli zapustiti mesta zaradi pomanjkanja prevoza, revščine ali odločitev, da ostanejo. Tisti, ki so ostali, so iskali zatočišče na strešnih terasah, v športni dvorani Superdome ali v Konferenčnem centru, kjer so bile razmere zelo težke.

Reakcija oblasti in kritike

Odgovor na katastrofo je bil široko kritiziran na vseh ravneh oblasti. Zvezne, državne in lokalne službe so se soočale s pomanjkanjem usklajenosti, počasnimi odzivi in logističnimi težavami. Zvezna agencija za izredne razmere (FEMA) je prejela številne očitke zaradi vedenja, pomanjkljive oskrbe in počasne razdelitve pomoči. Kasnejše preiskave so izpostavile napake v načrtovanju, pomanjkanje sredstev in slabo komunikacijo med različnimi agencijami.

Gospodarska in okoljska škoda

• Gospodarska škoda: Skupna gospodarska škoda je bila ocenjena na okoli 125 milijard ameriških dolarjev, zaradi česar je Katrina ena najdražjih naravnih nesreč v zgodovini ZDA.
• Okoljski vplivi: Orkan je povzročil izlitja nafte iz rafinerij in cistern, onesnaženje voda in tal, dolgotrajno rast plesni v poplavljenih stavbah ter močno pospešil erozijo obalnih mokrišč, ki naravno ščitijo celinske dele pred neurji.

Dolgotrajne posledice in obnova

Posledice Katrine so bile dolgotrajne: velik del prebivalstva se je preselil drugam, demografska slika mesta se je spremenila, številne skupnosti so se soočale s počasno ali nepopolno obnovo. Pomanjkanje stanovanj, izguba delovnih mest in psihološke travme so vplivale na kakovost življenja mnogih prebivalcev še leta po dogodku.

V letih po Katrini je ameriški Army Corps of Engineers izvedel obsežne projekte krepitve zaščite pred poplavami, znane kot Hurricane and Storm Damage Risk Reduction System (HSDRRS). Sistem vključuje izboljšane nasipe, poplavne pregrade in vrsto drugih infrastruktur, namenjenih zmanjševanju tveganja pred prihodnjimi orkani.

Lekcije in vpliv na pripravljenost

Katrina je poudarila ranljivost obalnih mest, pomen zgodnjih in učinkovitih evakuacijskih načrtov, razsežnosti družbenih neenakosti v odzivu na katastrofe ter potrebo po boljšem upravljanju znaravnimi viri in infrastrukturo. Dogodek je tudi sprožil širšo razpravo o vplivih podnebnih sprememb na pogostost in intenzivnost močnejših neviht ter o potrebi po prilagajanju obalnih skupnosti.

Spomin in obnova skupnosti

New Orleans se je po Katrini delno ponovno obudil: mestna kultura, glasba in kulinarika so ostali močan del identitete in so pritegnili nekatere prebivalce nazaj. Hkrati pa so v mestu nastali spomeniki, muzeji in letni dogodki, ki spominjajo na žrtve in učijo o pomembnosti pripravljenosti in solidarnosti ob naravnih nesrečah.

Ključne točke:

• Orkan Katrina je bil eden najmočnejših in najrazsežnejših orkanov v sodobni zgodovini ZDA.
• Razpadi nasipov so povzročili večino uničujočih poplav v New Orleansu.
• Posledice so bile tako človeške kot gospodarske in okoljske; obnova je trajala več let in še vedno vpliva na mesto.

Zgodovina neviht

Orkan Katrina je nastal 23. avgusta 2005 kot tropska depresija dvanajst nad jugovzhodnimi Bahami kot posledica združitve tropskega vala in ostankov tropske depresije deset štiri dni prej. Nevihta se je 24. avgusta zjutraj okrepila v tropsko nevihto Katrina. Tropska nevihta se je pomikala proti Floridi in je postala orkan le dve uri, preden je 25. avgusta zjutraj med Hallandale Beach in Aventuro dosegla kopno. Nevihta je nad kopnim oslabila, vendar je približno eno uro po vstopu v Mehiški zaliv ponovno pridobila status orkana in se nad odprtimi vodami še naprej krepila. Nevihta je 27. avgusta dosegla moč 3. kategorije po Saffir-Simpsonovi lestvici in postala tretji večji orkan v tej sezoni. Cikel zamenjave očesne stene je prekinil krepitev, vendar je nevihta skoraj podvojila svojo velikost. Nato se je Katrina v "nenavadno toplih" vodah Loopovega toka v samo devetih urah hitro okrepila z orkana kategorije 3 na orkan kategorije 5. Potem ko je Katrina 28. avgusta zjutraj dosegla status kategorije 5, je največjo moč dosegla ob 18.00 UTC, z največjim stalnim vetrom 175 mph (280 km/h) in najnižjim centralnim tlakom 902 mbar (26,6 inHg). Po izmerjenem tlaku je bila Katrina peti najmočnejši orkan na Atlantiku, ki je bil takrat zabeležen, šele pozneje v sezoni sta jo prehitela orkana Rita in Wilma; bila je tudi najmočnejši orkan, ki so ga kadar koli zabeležili v Mehiškem zalivu, preden je Rita podrla rekord. Orkan je nato oslabel zaradi drugega cikla zamenjave očesne stene in Katrina je 29. avgusta ob 1110 UTC kot orkan tretje kategorije s stalnim vetrom 125 km/h (205 km/h) v bližini Buras-Triumph v Louisiani dosegla drugo kopno. Ob izkrcanju so se vetrovi orkanske sile raztezali 120 milj (190 km) od središča, centralni tlak nevihte pa je bil 920 mbar (27 inHg). Po premiku nad jugovzhodno Louisiano in Breton Soundom je tretji in zadnji pristanek dosegel blizu meje med Louisiano in Mississippijem s stalnimi vetrovi 120 milj na uro (190 km/h), še vedno z jakostjo 3. kategorije. Katrina je ohranila svojo moč tudi v Mississippiju in nazadnje izgubila moč orkana več kot 150 milj (240 km) v notranjosti države blizu mesta Meridian v Mississippiju. V bližini Clarksvilla v Tennesseeju se je spremenila v tropsko depresijo; njene ostanke je 31. avgusta absorbirala hladna fronta na vzhodu območja Velikih jezer. Nastala ekstratropska nevihta se je hitro premaknila proti severovzhodu in prizadela vzhodno Kanado[1].

Pot nevihte


Ljudje na strehah svojih hiš, da bi se izognili poplavnim vodam

Išči po črki