Hipnoza: kaj je, kako deluje in uporaba v hipnoterapiji

Hipnoza je "stanje transa, za katerega so značilni izjemna sugestibilnost, sproščenost in povečana domišljija". Je spremenjeno stanje zavesti.

Običajno ena oseba ("hipnotizer" ali hipnoterapevt) vodi pogovor s posameznikom ("subjekt"), pri čemer uporablja postopke, ki subjektu omogočijo, da preusmeri in zoži pozornost ter preide v stanje povečane osredotočenosti — t. i. trans. Med tem stanjem se subjekt hitreje odziva na sugestije; hipnotizer mu lahko na primer predlaga, naj začasno pozabi svoje ime, začuti toploto v prostoru ali doživi občutek teže v okončinah. Sugestije lahko podaja tudi sam subjekt (»samosugestija« ali »avtosugestija«). Uporaba hipnoze v terapevtske namene se imenuje hipnoterapija, medtem ko je hipnoza, uporabljena za zabavo, znana kot odrska hipnoza.

Kako hipnoza deluje

Hipnoza ni preprosto stanje nezavesti ali spanja; v nasprotju s pogostim napačnim prepričanjem, da gre za podobno stanje kot nezavesti, so ljudje v hipnozi običajno budni in sposobni slediti navodilom. Glavne značilnosti vključujejo:

ozko in usmerjeno pozornost,
povečano odzivnost na sugestije,
zmanjšano periferno zaznavanje,
spremenjeno doživljanje telesnih občutkov ali čustev.

Nevroznanstvene študije (EEG, fMRI) kažejo, da hipnoza spreminja delovanje in medsebojno povezanost možganskih območij, ki sodelujejo pri pozornosti, zaznavanju bolečine in samorefleksiji (npr. prefrontni korteks, anteriorni cingularni korteks, insula). To pojasni, zakaj lahko hipnotične sugestije vplivajo na subjektivno doživetje bolečine, spomina ali telesnih občutkov.

Kaj se zgodi med hipnoterapijsko sejo

Uvodni razgovor: terapevt pojasni postopek, ugotovi cilje in preveri morebitne kontraindikacije.
Indukcija: vodena serija besednih navodil ali vizualizacij za preusmeritev pozornosti v stanje transa.
Pozenje (deepening): tehnike za poglobitev transa, če je to cilj seje.
Sugestije: terapevt poda ciljane sugestije (npr. zmanjšanje anksioznosti, obvladovanje bolečine, sprememba vedenja).
Prebujanje: navodilo za vrnitev v normalno budno stanje, pogosto s postopnim števcem ali drugim signalom.

Seje običajno trajajo 30–60 minut; število potrebnih obiskov je odvisno od problema in terapevtskega načrta.

Uporabe hipnoze in hipnoterapije

Hipnoterapija se uporablja v mnogih področjih medicine in psihoterapije. Najpogosteje obravnavane indikacije so:

Bolečina: akutna (npr. pri manjših posegih) in kronična bolečina; hipnoza lahko zmanjša zaznano intenziteto bolečine in potrebo po analgetikih.
Anksioznost in stres: tehnike sproščanja in sugestije lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov.
Fobije in posttravmatske težave: v kombinaciji s kognitivno vedenjsko terapijo (KVT) lahko hipnoza pospeši izpostavitvene postopke in zmanjšuje strah.
Navade in odvisnosti: pri opuščanju kajenja ali zmanjševanju prenajedanja je učinkovitost zmerna in variira med posamezniki.
Funkcionalne motnje prebavil (npr. IBS): nekaj študij kaže na koristno simulacijo simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.
Porod (hypnobirthing) in zobozdravstvo: zmanjša anksioznost in bolečino kot dopolnilo anestezije ali kot alternativa pri manjših posegih.

Dokazi o učinkovitosti se razlikujejo glede na indikacijo: za nekatere težave (npr. kronična bolečina, IBS) je podprta z zmerno do dobro količino raziskav, za druge (npr. dolgotrajna obnova spomina) pa je podpora omejena ali sporna.

Tehnike hipnoze

Direktne sugestije: jasna in neposredna navodila (npr. »Občutili boste večje sproščanje«).
Ericksonov pristop: indirektne, metaforične sugestije, prilagojene posameznikovemu doživljanju.
Samosugestija / avtosugestija: učenje postopkov samostojnega vstopanja v stanje transa in ponavljanja terapevtskih afirmacij.
Hipnoza v kombinaciji s KVT: združevanje kognitivnih in vedenjskih tehnik s hipnotičnimi sugestijami.

Obstajajo tudi standardizirane lestvice za merjenje dovzetnosti za hipnozo, na primer Stanford Hypnotic Susceptibility Scale — ti testi pomagajo oceniti, kako dobro se posameznik odziva na hipnotične tehnike.

Zmote in etična vprašanja

Hipnoza ni enakovredna nezavesti ali izgubi volje; večina ljudi med hipnozo ohrani nadzor in se ne bo naredila ničesar proti svoji moralni presoji.
Hipnoza ni zanesljivo orodje za točno obujanje potlačenih spominov; spomini, pridobljeni pod hipnozo, so ranljivi za izkrivljanje in nimajo posebnega statusa pri forenzičnih postopkih.
Odprta in informirana privolitev je nujna: pacient mora vedeti, česa pričakovati in kaj so cilji terapije.

Varnost in kontraindikacije

Hipnoza je na splošno varna, vendar obstajajo previdnostni ukrepi:

Omejena uporaba pri ljudeh s psihozami ali neobvladljivimi psihozo-podobnimi simptomi (tukaj je priporočljiv psihiatrični nadzor).
Pri nekaterih posameznikih se lahko pojavijo začasni neželeni učinki, kot so glavobol, omotica ali povečana čustvenost.
Za resne medicinske ali psihiatrične težave hipnoterapija običajno ni edina terapija, temveč del celostnega načrta zdravljenja.

Kako izbrati hipnoterapevta

Pri izbiri strokovnjaka upoštevajte naslednje:

izobrazbo in usposabljanje (kliniki usposobljeni psihologi, psihiatri ali terapevti z dodatno izobrazbo iz hipnoze),
izkušnje z vašo specifično težavo,
jasen terapevtski načrt,
etično vedenje in transparentnost glede pričakovanih rezultatov in omejitev metode.

Kratki nasveti za tiste, ki razmišljajo o hipnozi

Pred prvo sejo jasno povejte svoje cilje in vprašanja.
Pričakujte, da boste med sejo ostali budni in sodelujoči.
Če želite vaditi redno, se naučite osnov samosugestije; to pogosto poveča dolgoročne učinke terapije.

Hipnoza ni čudežna rešitev, vendar je uporabno orodje v terapevtskem arzenalu, kadar se uporablja strokovno in kot del celostnega načrta zdravljenja. Pri odločanju upoštevajte razpoložljive dokaze, terapevtovo usposobljenost in svoje zdravstveno stanje.

Jean-Martin Charcot iz bolnišnice Salpêtrière v Parizu prikazuje hipnozo na bolniku, ki mu pomaga njegov pomočnik.

Oglasni plakat iz leta 1857: "Instant sleep. Različni učinki paralize, delne in popolne katalepsije, delne ali popolne privlačnosti. Frenomagnetni učinki... Glasbena ekstaza... neobčutljivost za fizično bolečino in takojšnja prebuditev... prenos magnetne moči na druge..."

Predvajanje medijev Fotografske študije o hipnozi in abnormalni psihologiji (1938)

Hipnoterapija

Hipnoterapija je, ko hipnotizer uporablja hipnozo, da bi subjektu pomagal pri čustvenem zdravljenju ali zdravljenju bolnega uma. Hipnoterapija je hipnoza, ki se uporablja za zdravljenje.

Hipnozo lahko izvaja tudi ena sama oseba. Takrat nastopa kot hipnotizer in subjekt. To imenujemo "samohipnoza" ali včasih "avtosugestija". V nekaterih primerih gre preprosto za obliko uporabe transa.

Zgodovina

Starodavne družbe

Skoraj vsaka predmoderna družba je imela prakse, ki so bile nekoliko podobne hipnotizmu. Obred je pogosto vodila posebna oseba v družbi (čarovnik, šaman, duhovnik ...). Pri obredu so se lahko uporabljali zakramenti (uroki), petje, ponavljajoča se glasba, snovi, ki spreminjajo um, tema, ogenj in druga okolja. Namen je bil osebo ali skupino spraviti v spremenjeno stanje duha, kot je trans. Tudi v pismenih družbah, kot je bila antična Grčija, so se pojavljali pojavi, ki nakazujejo hipnozo. Delfski orakelj je bil v nekakšnem transu, ko je izrekel svoje znamenite napovedi. Ali je šlo za samohipnozo ali le za učinek vulkanskih plinov, ne bomo nikoli izvedeli.

Zahodne družbe

O tem, kako se je hipnoza začela, obstaja veliko idej. Zgodovinski zapisi v sodobni Evropi se začenjajo z delom Franza Mesmerja, čeprav ta ni izumil besede "hipnoza". Mesmer in njegovi privrženci so se najprej ukvarjali z "živalskim magnetizmom", pozneje pa z mesmerizmom. Opisi njegovega dela ne dopuščajo dvoma, da je sam odkril to, kar danes imenujemo "hipnotizem".

Besedi hipnoza in hipnotizem izhajata iz izraza nevrohipnotizem (živčni spanec), ki ga je okoli leta 1841 skoval škotski kirurg James Braid. Braid je svojo prakso zasnoval na praksi, ki jo je razvil, vendar se je razlikoval v svoji teoriji o delovanju postopka.

Glavna odkritja o hipnozi so prišla leta 1842, ko je Braid začel spoznavati njene učinke. Ni menil, da je vzrok za hipnozo "mesmerizem", in na koncu je menil, da so tranzi le "živčni spanec". Leta 1843 je o tem napisal knjigo z naslovom Neurypnology. V njej je Braid opisal hipnozo kot stanje telesne sproščenosti, ki ga spremlja in povzroča umska koncentracija ("abstrakcija").

Metoda

Hipnoza se uporablja za zdravljenje strahov, odvisnosti, čustvenih težav, obvladovanje bolečin, stresa in podobno.

Hipnotizer mora za izvajanje hipnoze narediti dve stvari. Prvič, subjekt mora spraviti v trans. Drugič, subjekt mora voditi skozi proces transa (za terapijo ali kakršen koli potreben učinek). Pogosto med tem preklaplja, najprej poskrbi, da je subjekt v ustreznem stanju duha, nato pa ga vodi skozi proces. Ti koraki se ponavljajo v krogu skozi ves čas.

V transu se subjekt ne odloča o resničnosti hipnotizerjevih predlogov: Če je trans dosežen - kar pa ni vedno -, bo subjekt sprejel za resnično vse, kar hipnotizer pove, razen če je to v nasprotju z njegovimi najglobljimi prepričanji. To je bistvo hipnoze: spraviti subjekt v trans, da bo sprejel predloge.

Odrski hipnotizerji pri dobrih osebah dosežejo resnično neverjetne učinke: lahko jih pripravijo do tega, da pozabijo svoje ime, verjamejo, da so nekdo drug, da vidijo ljudi, ki jih ni, da pozabijo črke ali številke in tako dalje. To se zgodi, ker subjekt aktivno sledi hipnotizerjevim predlogom, ker mu zaupa in verjame, da je to varno. Če je zaupanje porušeno ali če subjekt verjame, da to ni varno, lahko subjekt izstopi iz transa.

Hipnoza v resnici ni moč, ki bi bila v rokah hipnotizerja. Namesto tega je moč v umu hipnotizerja. Hipnotizer preprosto ve, kako voditi subjekta skozi trans.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je hipnoza?

O: Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti, za katero so značilni izjemna sugestibilnost, sproščenost in povečana domišljija.

V: Kdo običajno sodeluje pri hipnozi?

O: Ena oseba, hipnotizer, govori z drugo osebo, subjektom, na poseben način, ki subjekt spravi v trans.

V: Kaj se dogaja s subjektom, ko je v hipnotičnem stanju?

O: Na subjekt lahko vplivamo s sugestijami. Hipnotizer lahko subjektu reče, naj pozabi svoje ime, da je v sobi vroče (zaradi česar se lahko subjekt začne potiti) ali da je nekdo drug.

V: Kako se lahko posredujejo hipnotični predlogi?

O: Hipnotične sugestije lahko poda hipnotizer v prisotnosti subjekta ali pa jih poda sam.

V: Kako se imenuje uporaba hipnoze v terapevtske namene?

O: Uporaba hipnoze v terapevtske namene se imenuje hipnoterapija.

V: Kakšna je razlika med hipnoterapijo in odrsko hipnozo?

O: Hipnoterapija se uporablja v terapevtske namene, medtem ko se odrska hipnoza uporablja za zabavo pred občinstvom.

V: Ali so hipnotiki med hipnozo popolnoma nezavestni?

O: Ne, v nasprotju s splošnimi zmotnimi prepričanji sodobne raziskave kažejo, da so osebe v hipnozi popolnoma budne in osredotočene na pozornost, pri čemer se njihovo periferno zavedanje ustrezno zmanjša. Subjekti se tudi bolj odzivajo na sugestije. Vendar pa vedenje oseb v hipnozi toliko presega običajno usmerjeno pozornost, da se bolj uporablja opis "spremenjeno stanje zavesti".