INS (1933–2003): Služba za priseljevanje in naturalizacijo – zgodovina

Služba Združenih držav za priseljevanje in naturalizacijo (INS) je bila med letoma 1933 in 2003 agencija Ministrstva za pravosodje. Pod tem imenom je prenehala delovati 1. marca 2003. Takrat je bila večina njenih pristojnosti prenesena na tri nove agencije. To so bile Služba za državljanstvo in priseljevanje ZDA (USCIS), U.S. Immigration and Customs Enforcement (ICE) in U.S. Customs and Border Protection (CBP). Vse te službe so spadale pod novoustanovljeno ministrstvo za domovinsko varnost, ki je bilo del velike reorganizacije vlade po napadih 11. septembra 2001.

Ustanovitev in splošna vloga

INS je bila ustanovljena kot zvezna agencija, ki je združevala upravne in izvršne naloge s področja priseljevanja in naturalizacije. Pred letom 1933 so bile te naloge razdeljene med različne urade in ministrstva; INS je združevala njihovo delo pod okriljem Ministrstva za pravosodje. Njena glavna vloga je bila izvajanje priseljenske zakonodaje ZDA, vključno s postopki za pridobitev državljanstva, nadzorom meja, nadzorom prihoda in odhoda tujcev ter pregonom kršitev imigracijskih pravil.

Glavne naloge in dejavnosti

• Obravnava vlog za naturalizacijo in upravljanje postopkov za podelitev državljanstva.
• Izvajanje nadzorov na mejah in v pristaniščih ter inšpekcije tujcev ob vstopu v državo (v poznejših letih so te naloge prevzeli CBP).
• Preiskave in izvrševanje zakonov o nezakonitem priseljevanju, vključno z izgonih, aretacijami in vodi ter sodelovanjem pri delovnih racijah in preiskavah nezakonitega zaposlovanja.
• Vodenje registracij, izdaja dokumentov (na primer delovnih dovoljenj in potrdil o imigracijskem statusu) ter zbiranje statistik in evidenc o priseljevanju.
• Sodelovanje z drugimi zveznimi in državnim organi pri vprašanjih schengenskega pomena, varnosti in javnega zdravja.

Pomembni zgodovinski dogodki in zakonodaja

Delovanje INS je bilo oblikovano z več pomembnimi zakonskimi spremembami in dogodki v 20. stoletju:

• Imigracijska politika se je začela bistveno spreminjati s sprejemom Immigration and Nationality Act (Hart–Celler Act) leta 1965, ki je odpravil kvote, temelječe na nacionalnem izvoru, in spremenil demografsko strukturo priseljevanja v ZDA.
• Leta 1986 je bil sprejet zakon IRCA (Immigration Reform and Control Act), ki je uvedel amnestijo za velike skupine nezakonito priseljenih in hkrati zaostril kazni za delodajalce, ki zaposlujejo ilegalne delavce — izvajanje teh določb je bilo del nalog INS.
• V 1990-ih so sledili zakoni in spremembe (na primer IIRIRA iz leta 1996), ki so okrepili izvrševanje izgonov in omejili možnosti pritožb pri nekaterih vrstah primerov.
• V zgodovini je INS sodelovala tudi pri spornih akcijah, kot so množični izgon oziroma prisilne vrnitve v različnih obdobjih (npr. akcije v petdesetih letih) in izvajala ukrepe nadzora med vojno (vpliv vojaške in varnostne politike na obravnavo tujcev med drugo svetovno vojno).
• Po napadih 11. septembra 2001 je bila INS med agencijami, ki so prišle pod povečano pozornost zaradi vprašanj nacionalne varnosti, nadzora nad tujci in pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij.

Konec INS in nastanek naslednic

Po napadih 11. septembra je ameriška vlada izvedla obsežno reorganizacijo z namenom boljše zaščite notranje varnosti. Ključna sprememba je bila ustanovitev ministrstva za domovinsko varnost (DHS), v okviru katerega so bile 1. marca 2003 funkcije INS razdeljene tako, da so se ločile upravne storitve od izvrševanja in nadzora meja:

• USCIS (Služba za državljanstvo in priseljevanje ZDA) je prevzela odgovornost za obravnavo vlog, izdajo viz in dovoljenj, izvajanje naturalizacijskih postopkov ter upravne storitve in programe.
• ICE (U.S. Immigration and Customs Enforcement) je prevzel notranje izvrševanje — preiskave, izgon, nadzor nad delodajalci ter pregon nepravilnosti v povezavi z nezakonitim priseljevanjem.
• CBP (U.S. Customs and Border Protection) je prevzel nadzor meja, mejne kontrole in inšpekcije na mejnih prehodih ter zaščito vhodov v državo.

Razdelitev je imela cilj jasneje ločiti vlogo storitvenih (administrativnih) funkcij od policijskih in mejnih nalog ter izboljšati kohezijo varnostnih postopkov. Hkrati pa je povzročila velik organizacijski in operativni prehod, ki je vplival na zaposlene, politike in postopke ter odprl nove razprave o učinkovitosti in varovanju človekovih pravic.

Zapuščina in vpliv

INS ima zapleteno zapuščino. Po eni strani je izvajala klasične upravne naloge, kot so postopki za naturalizacijo in izdaja dovoljenj, ter vzpostavila sisteme za upravljanje priseljevanja. Po drugi strani pa so njeno delo zaznamovale tudi kritike zaradi nadzora, pogojev v priporu, množičnih racij, primerov napačne upravne prakse in pomanjkljive izmenjave obveščevalnih podatkov.

Prehod na tri ločene agencije je bil odgovor na varnostne izzive, a vprašanja o ravnovesju med varnostjo in varovanjem človekovih pravic, učinkovitosti postopkov in upravljanju velikih evidenc ostajajo. Zgodovinski zapisi INS so bili deloma predani novim agencijam in arhivom ter so pomemben vir za raziskave priseljenske politike ZDA 20. stoletja.

Danes večina javnih storitev, ki jih je nekoč nudil INS (npr. oddaja vlog za državljanstvo ali delovne dokumente), poteka prek USCIS, medtem ko ICE in CBP izvajata večino izvršilnih in mejnih nalog, do katerih je nekoč prihajalo v okviru INS.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Služba Združenih držav Amerike za priseljevanje in naturalizacijo?

V: Kdaj je agencija prenehala delovati pod imenom INS?

V: Kaj se je zgodilo s pristojnostmi INS, ko je prenehala delovati pod tem imenom?

V: Kaj je bil razlog za reorganizacijo vlade, ki je privedla do ustanovitve novih agencij?

V: V katerem oddelku so bile ustanovljene nove agencije?

V: Kdaj je bil ustanovljen INS?

V: Katere so bile glavne naloge INS?

Išči po črki