Neformalna zmota
Neformalna zmota je argument, katerega predpostavke ne podpirajo predlaganega sklepa. Neformalne zmote pogosto nastanejo zaradi napake v sklepanju. Predpostavke so nato napačno povezane s sklepom. V nasprotju s formalno zmoto je napaka povezana z vprašanji sklepanja, saj se za navajanje propozicij uporablja jezik; naravni jezik omogoča povedati več, kot lahko predstavi simbolika formalne logike. Vse neformalne zmote deduktivnega sklepanja vsebujejo temeljni razkorak med premisami in sklepom. Zaradi tega je argument neveljaven. Do neskladja pogosto pride, ker obstaja skrita sopremisa. Če bi bila ta sopredpostavka navedena, bi potrdila veljavnost argumenta.
Induktivne neformalne zmote se nekoliko razlikujejo od svojih deduktivnih kolegov, saj je njihova prednost v induktivni moči povezave med predpostavko in sklepom, ne pa v prisotnosti skritih predpostavk. Na primer, zmoto prenagljenega posploševanja lahko v grobem opredelimo takole:
p) S je P
p) S je tudi Q
c) zato so vsi Ps tudi Qs
Če sta populaciji P in Q preveliki, da bi ju lahko v celoti vzorčili, je izjava induktivna. V takem primeru pride do prehitrega posploševanja, ko število P in Q ni zadostno, da bi predstavljalo zadevni populaciji. Pomembno je razlikovati med načelom sklepanja (deduktivnim ali induktivnim) in predpostavko argumenta.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je neformalna zmota?
O: Neformalna zmota je logična trditev, katere predpostavke ne podpirajo sklepa. Pojavi se, kadar obstaja razkorak med premisami in sklepom, ki je običajno posledica neizrečene sopredpostavke.
V: V čem se razlikuje od formalne zmote?
O: Formalna zmota je povezana z vprašanji logike, medtem ko je neformalna zmota povezana z napakami v sklepanju, ki so posledica tega, da naravni jezik omogoča, da se pove več, kot je mogoče formalno predstaviti.
V: Kateri so primeri neformalnih zmot?
O: Primeri neformalnih zmot so prenagljeno posploševanje, dvoumnost in zmote dvoumnosti.
V: Kaj je prenagljeno posploševanje?
O: Prehitro posploševanje je, kadar podamo izjavo na podlagi premajhnega vzorca, ki ne predstavlja celotne populacije. To lahko privede do napačnih sklepov na podlagi omejenih dokazov.
V: Kaj je dvoumnost?
O: O ekvivokaciji govorimo, kadar za isto besedo ali besedno zvezo uporabimo dva različna pomena, da bi jo bolje umestili v argument. To lahko povzroči zmedo in napačne sklepe.
V: Kaj so zmote dvoumnosti?
O: Zmote dvoumnosti se pojavijo, kadar imajo besede ali besedne zveze več pomenov, zaradi česar lahko ljudje o nečem napačno sklepajo, ker so si to razlagali drugače, kot je bilo mišljeno.
