Zakoni o nedopustnosti so skupina zakonov, ki jih je leta 1774 sprejel britanski parlament. Uradno so jih Angleži imenovali Coercive Acts (prisilni zakoni), kolonisti pa so jih zaradi njihove ostrine poimenovali Intolerable Acts (zakoni o nedopustnosti).

Zakoni so bili sprejeti kot neposredna kazen koloniji Massachusetts zaradi bostonske čajanke (decembra 1773), ko so protestniki zmetali tovor čaja v pristanišče v Bostonu. Cilj parlamenta je bil vzpostaviti red in kaznovati uporniška ravnanja, a so ukrepi močno razjeziliv celotne britanske kolonije v Severni Ameriki.

  • Eden od zakonov je zaprli bostonsko pristanišče, dokler kolonisti niso plačali uničenega čaja in pokrili drugih stroškov. Boston Port Act (31. marec 1774) je ustavil trgovino in privez ladij ter močno prizadel gospodarsko življenje mesta.
  • Zakon o nastanitvi je Veliki Britaniji omogočil, da je namestila vojake, kjer koli je želela. Ta je veljal za vse kolonije, ne le za Massachusetts. Quartering Act (2. junij 1774) je razširil prejšnje predpise in kolonistom nalagal, naj nudijo nastanitev britanskim vojakom, tudi v zasebnih domovih, če bi bilo potrebno.
  • Zakon o pravosodju je omogočal, da so sojenja obtoženim kraljevim uradnikom potekala v Veliki Britaniji, če je guverner odločil, da obtoženec v Massachusettsu ne bi mogel dobiti poštenega sojenja. Administration of Justice Act (20. maj 1774) je kolonistom zdela kršitev lokalne pravne avtonomije, saj je zmanjšal možnost poštenega in javnega sojenja v sami koloniji.
  • Z zakonom Quebec je bila dežela Ohio dodeljena Kanadi. Quebec Act (22. junij 1774) je razširil območje province Quebec na zahod v dolino Ohia, priznal rimsko‑katoličansko vero kot uradno in vpeljal francosko civilno pravo za prebivalce. Ta zakon ni bil neposredno namenjen kaznovanju Massachusettsa, a so ga kolonisti dojemali kot del enotnega napada na njihove pravice (npr. omejevanje samouprave in verske svoboščine).

Skupaj so bili ti ukrepi namenjeni ponovni ureditvi oblasti in kaznovanju upornih krajev, vendar so povzročili prav nasproten učinek: poenotili so odpore med kolonijami. Zakoni so omejili samoupravo v Massachusettsu (na primer z omejitvijo mestnih zborov), okrepili vojaško prisotnost in dali guvernerju več pooblastil. V praksi so otežili življenje in gospodarstvo prebivalcev ter spodbudili strah pred izgubo političnih pravic.

Druge kolonije so Massachusettsu ponudile podporo: pošiljale so vsesplošno pomoč in zaloge za prebivalce Bostona ter protestirale proti sprejetim ukrepom. Korespondenčni odbori med kolonijami so začeli tesneje sodelovati in so pozvali k srečanju vseh kolonij, da bi uskladili ukrepe proti Veliki Britaniji. To je privedlo do ustanovitve celinskega kongresa (First Continental Congress) jeseni 1774, kjer so delegati razpravljali o bojkotu britanskega blaga in nadaljnjih korakih. Intolerable Acts so tako pospešili pot k skupnemu odporu in končno k ameriški državni neodvisnosti.

Pomembno je upoštevati tudi časovni okvir: ključni zakoni so bili sprejeti spomladi in poleti 1774 (Boston Port Act marca 1774, Massachusetts Government Act in Administration of Justice maja 1774, Quartering Act junija 1774, Quebec Act junija 1774). Reakcija kolonistov se je hitro stopnjevala in je le nekaj mesecev pozneje prešla v bolj organizirano politično in vojaško stanje, ki je vodilo do izbruhov oboroženih spopadov spomladi 1775.