Japonski kickboxing (oriental kickboxing): definicija, zgodovina in izvor

Japonski kickboxing se v angleščini imenuje oriental kickboxing. Po mnenju nekaterih naj bi besedo "kickboxing" na Japonskem leta 1950 izumili strokovnjaki karateja, ki so se morali boriti s popolnim kontaktom.

Leta 1958 se je s kickboxingom ukvarjal študent orientalskih jezikov, Burmanec Maung Gyi, ki se je učil borilnih veščin pri strokovnjakih za bando v Burmi in tudi pri Gogenu Yamaguchiju - velikanu s posebnim znanjem karateja, imenovanem "maček". Maung Gyi se na Japonskem bori pod različnimi imeni in burmanski boks (lethwei) naredi znanega v času, ko so potekala tekmovanja japonskega kickboxinga.

Definicija

Japonski kickboxing je bojna športna disciplina, ki združuje udarce z nogami in rokami ter elemente boksarskega gibanja in nekaterih tradicionalnih vzhodnjaških borilnih veščin. Pogosto jo imenujejo tudi oriental kickboxing, saj je nastala v Aziji kot hibrid teh slogov in je v primerjavi z boksom in tradicionalnim karatejem bolj usmerjena v polni kontakt.

Zgodovina in izvor

Vznik japonskega kickboxinga je postopen in povezan z mednarodnimi stiki borilnih veščin v 50. in 60. letih 20. stoletja. Po nekaterih virih so japonščini, navdušeni nad močjo in učinkovitostjo udarcev iz muay thai in drugih slogov, začeli povezovati elemente boksanja, karateja in tajskih/burmanskih tehnik, kar je privedlo do ločenega tekmovalnega sistema.

• V začetnih letih so pomembno vlogo imeli posamezni borci in učitelji, ki so prinašali znanje iz tujine (npr. iz Burme ali Tajske) ter domači karateji, ki so iskali način za treniranje v polnem stiku.
• Promotorji in klubi na Japonskem so v 60. in 70. letih začeli organizirati javna tekmovanja, kar je sportu dalo sistem pravil, tehtnice in profesionalni okvir.
• Sčasoma so nastale različne organizacije in promocije, ki so pomagale popularizirati kickboxing doma in v tujini; najbolj znana med sodobnimi formami bojev v Japonskem okolju je bila serija K-1, ki je od začetka 90. let naprej močno prispevala k globalni prepoznavnosti stojnih borilnih športov.

Tehnike in pravila

Japonski/»oriental« kickboxing običajno dovoljuje:

• udarce z rokami (bokserjski udarci),
• udarce z nogami (sprednji, zadnji, krožni in nizek low-kick),
• v nekaterih pravilnikih tudi udarce s koleni (odvisno od organizacije),
• klinč in komponente tajskega boksanja so pogosto omejene ali prepovedane v primerjavi z muay thai (šibkejši vpliv dolgih zadrževanj in udarcev z komolci).

Običajna oprema vključuje boksarske rokavice, ščitnike za zobe, bokalke in zaščitne ščitnike glede na pravila tekmovanja. Borbe potekajo v rundah s sodniško oceno ali s preločitvijo v isti trenutek (KO/TKO), odvisno od rezultatov napadov in obramb.

Razlike od muay thai in tradicionalnega karateja

• Primerjava z muay thai: Muay thai (tajski boks) bolj poudarja uporabo kolen, komolcev in dolgo klinično borbo; japonski kickboxing je običajno hitrejši pri menjavah udarcev in ima omejen klinč ter pogosto prepoved komolcev.
• Primerjava s karatejem: Karate izhaja iz tradicionalnih oblik in kata, medtem ko je kickboxing športno usmerjen, trening pa je prilagojen polnemu kontaktu in taktičnim prijemom za ring.

Pomembni dogodki, organizacije in vpliv

V drugem delu 20. stoletja so v Japonskem vzniknile številne promocije in turnirji, ki so odpirali pot profesionalizaciji športa. V 90. letih je K-1 postal izjemno vpliven, saj je pritegnil tekmovalce z vsega sveta in postavil standarde za profesionalne težnostne kategorije in spektakularne dogodke. S tem je japonski kickboxing vplival tudi na razvoj drugih stojnih športov v Evropi in Ameriki.

Znani borci in osebnosti

V zgodnjih fazah razvoja so bili ključni trenerji, učitelji in posamezniki, ki so širili znanje ter sodelovali pri izmenjavah z borci iz Burme in Tajske. Po drugi strani so v kasnejših desetletjih mednarodni tekmovalci in japonske zvezde (vključno z nastopajočimi v K-1) pripomogli k popularizaciji športa globalno.

Zaključek

Japonski kickboxing ali oriental kickboxing je rezultat združitve več vplivov – tradicionalnih vzhodnjaških borilnih veščin, tajskega/ burmanskega udarnega znanja ter boksarskih tehnik. Razvijal se je skozi tekmovalne potrebe in kulturne izmenjave, ter danes obstaja v različnih pravilnih različicah, ki jih urejajo posamezne organizacije. Čeprav se podrobnosti izvora v posameznih virih razlikujejo, ostaja dejstvo, da je ta slog pomembno vplival na moderno zgodovino stojnih borilnih športov.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se japonska oblika kickboxinga imenuje v angleščini?

V: Kdo je zaslužen za izum besede "kickboxing"?

V: Kdo je bil Maung Gyi in kaj je študiral?

V: Kdaj se je Maung Gyi boril na Japonskem in s čim se je proslavil?

V: Kaj je bil razlog, da so si strokovnjaki za karate izmislili besedo "kickboxing"?

V: Kdo je bil Gogen Yamaguchi in kaj je bila njegova posebna sposobnost?

V: Kakšno je bilo Maung Gyijevo izobrazbeno ozadje?

Išči po črki