Tempelj Jiming je bil prvič zgrajen v času dinastije Zahodni Jin (ok. 266–316). Je eden najstarejših budističnih templjev v Nanjingu in ima skozi stoletja velik verski in kulturni pomen. Od srednjega veka je tempelj Jiming pogosto navajan kot eden najpomembnejših templjev južnih dinastij.
Zgodovina
Zgodovina templja Jiming sega do starega templja Qixuan v mestu Wu v času treh kraljestev (220–280). Na mestu, kjer danes stoji tempelj Jiming, je bil sprva vrt na vrhu hriba; okoli leta 300 so na hribu zgradili prve tempeljske stavbe. Po obdobju Vzhodnega Jin je bil tempelj povezan z uradno institucijo, imenovano Tingwei (廷尉), kar je bila vladna upravna instanca, povezana z nekaterimi sodnimi in administrativnimi funkcijami kontekstualno povezanimi z državnimi strukturalnimi deli v tistem času.
Leta 527 je cesar Wu iz dinastije Liang (vladavina 502–549) na otoku Jiming zgradil tempelj Tongtai, s čimer je to območje postalo pomembno budistično versko središče in duhovno letovišče. V času ustanovitve dinastije Ming je cesar Hongwu (Zhu Yuanzhang) leta 1387 ukazal porušiti stare hiše ter obnoviti in povečati tempelj; prav v tem času je bil kompleks uradno poimenovan "tempelj Jiming". Kasnejše obnovitve in izboljšave v obdobjih cesarjev Xuande (1426–1435), Chenghua (1464–1487) in Hongzhi (1487–1505) so bistveno razširile dvorišče in zgradbe, tako da je kompleks obsegal več kot 100 mu (1 mu ≈ 666,7 m²; 100 mu ≈ 6,67 ha).
V 19. stoletju je tempelj močno prizadel vihar dogodkov med upori in spopadi: med obdobjem Xianfengove vladavine (1850–1861) je prišlo do velikega požara, povezanega z nemiri tistega časa (med drugim vplivom upora Taiping), ki je starodavni kompleks močno poškodoval. V dobi cesarja Tongzhi (ok. 1862–1874) so bile izvedene obsežne obnove in tempelj je deloma ponovno zaživel, vendar se mu obseg in nekatera izvirna posestva niso povsem povrnili v prvotno veličino.
Arhitektura in pomen
Tempelj Jiming stoji ob pobočju Jiming gore in v bližini Xuanwu jezera, kar mu daje značilno lego z razgledom na mesto in naravo. Kot mnogi večji budistični templji v kitajski tradiciji ima smiselno razporeditev vhodnih vrat, več dvoran (vključno s svetišči za kiparje Bude in bodhisattve), zvonove in bobnove stolpe ter druge pomožne zgradbe. Templju skozi zgodovino pripisujejo versko, kulturno in turistično vrednost; obiskujejo ga tako verniki kot turisti, še posebej ob pomembnih budističnih praznikih in ob novem letu po kitajskem luninem koledarju.
V njegovih poslopjih so shranjeni različni budistični predmeti, kipci in votivni darovi, čeprav so bile nekatere starinske relikvije izgubljene skozi požare in obnovitvena obdobja. Arhitekturne obnove so skušale ohraniti tradicionalni slog in elemente, prilagojene današnjemu smiselnemu upravljanju in varstvu kulturne dediščine.
Sodobno stanje in obisk
Danes je tempelj Jiming ena od znamenitosti Nanjinga: deluje kot kraj bogoslužja in hkrati kot turistična točka. Obiskovalci lahko občutijo zgodovinsko plastitev prostora, ogledajo tipične tempeljske dvorane, zvonove in oltarje ter uživajo v okolici s pogledom na Xuanwu jezero. Zaradi bogate zgodovine je tempelj tudi predmet lokalnih razlag in raziskav o verski dediščini regije.
Za obiskovalce velja upoštevati vrste vedenja, običajne v verskih krajih: spoštljivo obnašanje, primerna oblačila in vprašanje glede fotografiranja v notranjih svetiščih. Obisk je primeren tako za tiste, ki jih zanima kitajska zgodovina in arhitektura, kot za vernike in tiste, ki iščejo miren mestni prostor.
Koordinate: 32°03′47″N 118°47′24″E / 32.06306°N 118.79000°E / 32.06306; 118.79000
