Joker – izmišljeni superzločinec DC Comics in Batmanov zakleti sovražnik

Joker je izmišljen lik in eden najbolj prepoznavnih superzločincev v stripovskem vesolju založbe DC Comics. Velja za Batmanov zakleti sovražnik. Zamisel o liku so razvili Jerry Robinson, Bill Finger in Bob Kane, Joker pa se je prvič pojavil v stripu Batman #1 (pomlad 1940). Lik je skozi desetletja doživel številne preobrazbe — od groteskno nasilnega psihopata do karikiranega, klovnskemu humorju predanega prevaranta — kar mu je omogočilo trajno popularnost in raznovrstne interpretacije v različnih medijih.

Značilnosti in metode

Joker nima nadčloveških sposobnosti; njegova največja nevarnost izhaja iz iznajdljivosti, inteligence in popolne nepredvidljivosti. Kot nekdanji ali samooklicani kemični strokovnjak ali preprosto kot iznajdljiv izumitelj uporablja naboje, strupe in tematsko oblikovano orožje. Tipična oprema vključuje strupeni "Jokerjev strup" (ki povzroča groteskni smeh in razpad obraza), britvice skrite v igralnih kartah, smrtonosne brenčice (joy buzzer), rože, ki pršijo kislino, eksplozivne šale in druga nepričakovana smrtonosna sredstva. Pogosto izkorišča tudi psihološke trike, manipulacijo in medijske cirkuse, da bi ustvaril kaos in zmedo.

Vloga v Batmana

Joker je neposredno odgovoren za nekatere najtragičnejše epizode v Batmanovem življenju: v stripih je bil povezan s paralizo Barbare Gordon (kot posledica dogodkov v zgodbi The Killing Joke) ter s smrtjo Jasona Todda, drugega Robina (v zgodbi A Death in the Family). Jokerjeva obsedenost z Batmanom je temelj njegovega konflikta — ne le sovraštvo, temveč nekakšna zamegljena, bolna "igra" med dvema nasprotnima principoma: kaosom in redom.

Različni izvori in zgodovina nastanka

V zgodovini lika obstaja več alternativnih razlag njegovega izvora. Najbolj znana je različica iz stripa The Killing Joke, kjer je Joker prikazan kot nesrečni, neuspešni komik, ki po vrsti tragedij pade v kad s kemikalijami in se preobrazi v klovna, kar mu pobeli kožo, pobarva lase zeleno in ustnice živo rdeče. Druga zgodba prikazuje njegovo povezavo z identiteto "Red Hood" — v eni izmed verzij je bil pred preobrazbo ropar, znan kot Red Hood. Zaradi namerne razpršenosti izvorov ustvarjalci ohranjajo skrivnostnost lika; Joker pogosto zatrjuje, da ima več spominov o svojem preteklosti, pri čemer vsak od njih lahko drži del resnice ali pa je le še en od njegovih zavajajočih pripovedi.

Sodelovanja, zavezništva in odnosi

V Gotham Cityju Joker občasno sodeluje z drugimi zlikovci, kot sta Pingvin in Two-Face, ali pa se pojavi v skupinah, kot sta Gang nepravičnosti in Liga nepravičnosti. Pogosto pa njegova narava vodi v izdaje in spopade, saj išče predvsem nebrzdan kaos, ne konsistentno zavezništvo. V začetku devetdesetih se je v njegovem življenju pojavila nekdanja psihiatrinja Harley Quinn, ki je sprva nastala za potrebe animirane serije in je kasneje postala stalni del stripov — najprej kot njegova zlobna pomočnica, v nadaljevanju pa kot lik z lastno kompleksno zgodbo in preobrazbo.

Simbolika, psihologija in vpliv

Joker pogosto simbolizira kaos, anarhijo in izziv moralnim načelom. Njegove zgodbe raziskujejo teme norosti, identitete, etike in meja, ki jih določa Batman: kadar je Batman zavezan k neubijanju, Joker išče načine, kako ta kodeks preizkusiti in zlomiti. Stalno vprašanje, ali je Joker le zlobni umetnik trikov ali pa globoko zlomljena osebnost, ga naredi zanimivega za literarno in psihološko analiziranje ter za izziv igralcem, ki ga upodabljajo.

Joker v filmih, televiziji in igrah

Joker se je pojavljal v številnih filmih, televizijskih serijah in videoigrah. Med filmskimi upodobitvami so najbolj znane:

• Cesar Romero — televizijska serija Batman (1960‑e)
• Jack Nicholson — film Batman (1989)
• Heath Ledger — film The Dark Knight (2008)
• Jared Leto — film Suicide Squad (2016)
• Joaquin Phoenix. — film Joker (2019)

V animiranih oddajah in filmih so ga upodobili med drugim Mark Hamill (zelo cenjen glas v Batman: The Animated Series in številnih video igrah), Kevin Michael Richardson, Larry Storch, Jeff Bennett in John DiMaggio. Poleg tega so jokerjeve interpretacije prava preizkušnja za igralce: vsaka različica poudarja drug vidik lika — od burlesknega zabavljača do temnega psihopata.

Nagrade in kulturni pomen

Upodobitvi Jokera sta prinesli tudi najvišje filmske nagrade: Heath Ledger je prejel oskarja za stransko vlogo (posthumno) za nastop v The Dark Knight, Joaquin Phoenix pa je prejel oskarja za glavno vlogo za film Joker. Tako je Joker postal eden redkih fiktivnih likov, za katerega sta različna igralca prejela oskarja za upodobitev istega lika — primerljiv le z nekaj drugimi filmskimi liki v zgodovini kinematografije. Poleg tega je Joker eden od najbolj prepoznavnih in analiziranih stripovskih zlikovcev ter pogosto navajan med najboljšimi filmskimi in stripovskimi negativci vseh časov.

Pomembne zgodbe in vpliv na stripovsko zgodovino

Med najpomembnejšimi stripovskimi epizodami in sagami, ki oblikujejo Jokerjev lik, so The Killing Joke (kritična refleksija njegovega izvora in odnosa z Barbaro Gordon), A Death in the Family (smrt Jasona Todda), pa tudi različne zgodbe iz serij, kot so Batman: The Dark Knight Returns in druge, kjer Joker služi kot ogledalo Batmanovih moralnih dilemm. V različnih zgodbah se spreminja tudi ton — od tistih, ki raziskujejo njegovo človeško ozadje, do epizod, kjer je zgolj silovit simbol brezkompromisne zloče.

Joker ostaja ključen del popularne kulture in predmet kontinuiranih reinterpretacij. Zaradi svoje kompleksnosti in večplastne narave lika še naprej privlači scenariste, umetnike, režiserje in igralce, ki ga znova in znova postavljajo v sodobne kontekste ter s tem ohranjajo njegov vpliv na nove generacije bralcev in gledalcev.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je ustvaril Jokerja?

V: Kdaj se je Joker prvič pojavil?

V: Kakšna je Jokerjeva povezava z Batmanom?

V: Katera stripovska založba izdaja ta lik?

V: Ali je Joker resnična oseba ali izmišljen lik?

Išči po črki