Lažne predpostavke v argumentih: definicija, primeri in pomen

Argument iz napačnih predpostavk je način razmišljanja, ki lahko pripelje do napačnih zaključkov ali zavajajočih interpretacij. Napačna premisa je neresnična ali zavajajoča trditev, ki je del osnove logičnega silogizma. Če je premisa (predpostavka) napačna, lahko kljub pravilni logični strukturi sledijo napačni sklepi ali sklepi, ki niso utemeljeni v resničnosti.

Ampak: veljavnost ni enako resničnosti

Pomembno je razlikovati med veljavnostjo in pravilnostjo (angl. soundness). Veljavnost argumenta pomeni, da sklep logično sledi iz premis; torej, če so premise resnične, mora biti tudi sklep resničen. Veljavnost ni odvisna od dejanske resničnosti premis. Nasprotno pa je pravilnost (soundness) stanje, ko je argument veljaven in so vse njegove premise dejansko resnične.

Na primer, upoštevajte ta silogizem:

Če so ulice mokre, je pred kratkim deževalo. (predpostavka)
Ulice so mokre. (predpostavka)
Zato je pred kratkim deževalo. (sklep)

Ta argument je logično veljaven — sklepi sledijo iz premis. Vendar pa prva premisa ni nujno resnična: ulice so lahko mokre zaradi brizg vode iz cevi, čiščenja, poplave iz bližnje reke ali drugega vzroka. Preprosta logična analiza, ki preverja samo obliko argumenta, ne razkriva takšne vsebinske napake, ker predpostavlja resničnost premis. Zaradi tega je argument, ki temelji na napačnih predpostavkah, težje ovreči ali kritizirati v pogovoru — treba je namreč ovreči ali preveriti same premise.

Zakaj je to problematično

Argument, ki temelji na napačnih predpostavkah, lahko zmede kritike iz več razlogov:

Sklep je lahko resničen, kljub napačnim premisam, zato resničnost sklepa ne dokazuje pravilnosti premis.
Premise so lahko slabo ali nejasno opredeljene (ambiguiteta), kar vodi v napačne sklepe ali v zamenjavo pomenov.
V javnih razpravah, medijih ali pri odločitvah lahko napačne predpostavke ostanejo neopazne in vodijo do slabih odločitev.

Primeri napačnih predpostavk

Primer, ki prikazuje, da je sklep resničen, čeprav so premise vprašljive: ulice so mokre in res je deževalo, a to še ne dokazuje, da so ulice mokre zaradi dežja — to je klasičen primer zamenjave vzroka in posledice (affirming the consequent).

Napačna predpostavka je lahko tudi slabo opredeljena ali dvosmiselna. To ponazarja humoristični odlomek iz romana Platon in platypus vstopita v bar:

"Star kavboj pride v bar in naroči pijačo. Ko sedi in srka viski, se poleg njega usede mlada dama ... Ona reče: 'Jaz sem lezbijka. Ves dan razmišljam o ženskah ... Čez nekaj časa se poleg starega kavboja usede par in ga vpraša: "Ste pravi kavboj?" Odgovori: "Vedno sem mislil, da sem, vendar sem pravkar ugotovil, da sem lezbijka."'

Napaka, ki jo stori kavboj, je, da predpostavlja, da je definicija lezbijke nekdo, ki "ves dan razmišlja o ženskah", brez upoštevanja, da je lezbijka homoseksualna ženska. Kavboj ni ženska, zato ta predpostavka vodi do absurdnega sklepa — to je primer napačne ali dvosmiselne definicije (equivocation).

Druge pogoste vrste napačnih premis so:

Pretirana posplošitev (hasty generalization) — ena ali nekaj opažanj se generalizira na celotno skupino.
Lažna dikotomija — predstavljajo se samo dve možnosti, čeprav obstajajo tudi druge.
Appel na avtoriteto — sprejemanje premise le zato, ker jo je izrekel navidezno verodostojen vir, brez preverjanja dokazov.
Počelo kroženja (begging the question) — premisa že vsebuje sklep, zato ni neodvisnega utemeljenja.
Equivocation — beseda ali izraz se uporablja v različnih pomenih v različnih delih argumenta.

Kako prepoznati in odgovoriti na napačne predpostavke

Pri ocenjevanju argumenta je koristno slediti dvema korakoma:

Preverite logično strukturo: ali sklep res sledi iz premis? (veljavnost)
Preverite resničnost premis: ali so premise podprte z dokazi, jasno opredeljene in nenasprotne dejstvom? (pravilnost)

Praktični koraki za odziv v pogovoru ali razpravi:

Prosite za natančne definicije: kaj avtor misli z določenimi izrazi (izogibanje equivocation).
Zahtevajte dokaze za premise: vir, opazovanje ali empirični podatki.
Predstavite alternativne razlage (drugi vzroki, nasprotna hipoteza).
Označite, kje argument preskakuje korake ali naredi logične napake (npr. affirming the consequent).
Če je premisa splošno sprejeta, a ne preverjena, predlagajte test ali metodo preverjanja.

Pomen v praksi

Napačne predpostavke so pomembne v znanosti, pravu, politiki in vsakdanjih odločitvah. Nepravilne ali nepreverjene premise lahko vodijo do napačnih ukrepov, neučinkovitih politik ali zavajanja javnosti. Zato je kritično razmišljanje in preverjanje virov nujno za zdravo javno razpravo in dobro odločanje.

Zaključek

Argumenti, ki temeljijo na napačnih predpostavkah, so lahko logično veljavni, vendar ne nujno pravilni. Razlikovanje med veljavnostjo in pravilnostjo, pozornost do definicij in iskanje dokazov za premise so ključni načini, kako prepoznati in obravnavati takšne argumente. V praksi je smiselno zahtevati jasnost in empirično potrditev premis, preden sprejmemo sklep kot utemeljen.

Sorodne strani

Predikatna logika

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je argument iz napačnih predpostavk?

O: Argument iz napačnih predpostavk je način razmišljanja, ki lahko pripelje do napačnih rezultatov. Temelji na neresničnih predlogih, ki so del osnove logičnega silogizma, zato je lahko napačen tudi sklep.

V: Ali je veljavnost argumenta odvisna od tega, ali so njegove predpostavke resnične?

O: Ne, ni. Veljavnost argumenta je odvisna od tega, ali sklep izhaja iz njih, torej od tega, ali mora biti ob predpostavki, da so premise resnične, resničen tudi sklep.

V: Kako lahko prepoznaš napako v argumentu, ki temelji na napačnih predpostavkah?

O: Preprosta logična analiza ne bo razkrila napak v tej vrsti argumenta, saj predpostavlja, da so vse njegove premise resnične. Da bi ugotovili napake v tej vrsti argumenta, moramo ugotoviti, ali so njegove premise dejansko resnične ali ne.

V: Ali je lahko sklep, ki izhaja iz napačnih premis, še vedno resničen?

O: Da, lahko se zgodi, da je sklep, ki izhaja iz napačnih premis, še vedno resničen. Na primer, če nekdo poda izjavo, kot je "Če dežuje, potem bodo ulice mokre", nato pa opazi, da je nedavno deževalo, in zato sklepa, da so morale biti ulice mokre - čeprav je bila njegova prvotna premisa napačna -, se lahko njegov sklep še vedno izkaže za pravilnega zaradi drugih dejavnikov (npr. ker je nekdo s cevjo posul ulico).

V: Kaj se zgodi, če je premisa slabo opredeljena?

O: Če je predpostavka slabo opredeljena, so vsi sklepi vprašljivi, ker morda ne odražajo natančno resničnosti ali tega, kar je želel tisti, ki je omenjeno predpostavko najprej postavil. Na primer: šala o Platonu in Platypusu, ki vstopita v bar, v kateri star kavboj domneva, da je lezbijka samo zato, ker ves dan razmišlja o ženskah, ne da bi upošteval druge pomembne vidike, kot sta homoseksualnost ali ženskost - obeh meril ne izpolnjuje in zato po večini opredelitev/razumevanj tega, kaj je lezbijka, ne more biti lezbijka.

V: Ali je kaj posebnega pri ovržbi argumentov z napačnimi predpostavkami v primerjavi z argumenti z običajnimi logičnimi napakami?

O: Da; argumente, ki temeljijo na lažnih predpostavkah, je pogosto težje ovreči kot argumente z običajnimi logičnimi napakami, saj je treba pred učinkovitim ovrženjem ugotoviti resničnost vseh vpletenih strani.