Cilj zakonitega skrbnika je zaščititi osebo, ki ne more sama sprejemati pravnih odločitev. Zakoniti skrbnik sprejema odločitve za osebo, ki potrebuje zaščito. Običajno mora zakonitega skrbnika imenovati sodišče. Preden sodišče osebi imenuje skrbnika, mora najprej odločiti, da je oseba nesposobna (da ne more sama sprejemati odločitev). Takšno odločitev sprejme sodišče na podlagi strokovnih ocen, pri čemer upošteva mnenja zdravnikov, psihologov ali drugih izvedencev.

Kdaj sodišče lahko imenuje skrbnika

Sodišče lahko določi skrbnika za mladoletnega otroka (otroka, mlajšega od določene starosti) v več različnih primerih:

  • Če otrok nima staršev ali drugih odraslih, ki bi bili pripravljeni skrbeti zanj.
  • Če otrokovi starši umrejo
  • Če otrokovi starši izgubijo skrbništvo nad otrokom. (To se zgodi, ko sodišče odloči, da starši ne morejo skrbeti za otroka. Na primer, če starši otroka poškodujejo ali zanj ne skrbijo pravilno, lahko izgubijo skrbništvo.)
  • Če sodišče odloči, da so otrokovi starši nesposobni (niso sposobni samostojno sprejemati odločitev).

Poleg primerov za mladoletnike sodišče imenuje skrbnika tudi za odrasle osebe, kadar ugotovi, da je odrasla oseba zaradi duševne ali telesne okvare, bolezni, demence, hude zasvojenosti ali drugega razloga trajno ali začasno nesposobna za samostojno urejanje svojih pravnih zadev.

Postopek in ugotovitev nesposobnosti

Postopek običajno poteka tako, da sodišče prejme pobudo (na primer od družinskega člana, socialne službe ali zdravnika). Sledi sodna preiskava, v okviru katere sodišče zahteva strokovna mnenja (npr. zdravniško, psihološko). Če je ugotovljena nesposobnost, sodišče določi obseg skrbništva (katere odločitve bo skrbnik lahko sprejemal) in imenuje osebo za skrbnika. V nujnih primerih lahko sodišče najprej imenuje začasnega skrbnika.

Pravice zakonitega skrbnika

Po imenovanju ima zakoniti skrbnik več pravic, ki so običajno omejene na koristi varovanca. Skrbnik ima med drugim pravico:

  • zastopati varovanca v pravnih zadevah (npr. sklepanje pogodb, zastopanje pred sodiščem);
  • upravljati premoženje varovanca in skrbno gospodariti s finančnimi sredstvi;
  • odločati o zdravstveni oskrbi ali soglašati k zdravljenju, če varovanec tega sam ne more;
  • odločati o bivanju varovanca (na primer selitev v primerno oskrbo ali ustanovo), če je to v njegovem najboljšem interesu;
  • skrbeti za vsakdanje potrebe varovanca, vključno z izobraževanjem mladoletnih varovancev.

Obseg in omejitve teh pravic so določeni s sodno odločbo; sodišče lahko npr. dovoli le upravljanje premoženja ali pa le odločitve o osebni oskrbi.

Dolžnosti in odgovornosti skrbnika

  • delovati v najboljšem interesu varovanca in spoštovati njegovo dostojanstvo ter, kadar je mogoče, upoštevati želje varovanca;
  • redno poročati sodišču ali pristojnim organom o upravljanju premoženja in stanju varovanca; v nekaterih primerih je potrebno voditi natančne evidence in dajati letna poročila;
  • upravljati premoženje skrbno, izogibati se konfliktom interesov in ne uporabljati sredstev varovanca v lastno korist;
  • zagotavljati ustrezno zdravstveno in socialno oskrbo ter nuditi podporo pri vsakodnevnih opravilih, če je to del nalog;
  • iskati soglasje sodišča za pomembne, daljnosežne odločitve, če je to predpisano (npr. prodaja nepremičnine varovanca, večje finančne transakcije).

Nadzor, spremembe in prenehanje skrbništva

Sodišče in pristojne socialne službe nadzorujejo delo skrbnika. Če skrbnik ne izpolnjuje svojih obveznosti ali zlorablja pooblastila, ga lahko sodišče opozori, omeji ali razreši ter imenuje drugega skrbnika. Prav tako se skrbništvo lahko spremeni, kadar se spremeni zdravstveno stanje varovanca (na primer izboljšanje sposobnosti) ali ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo skrbništvo uvedeno.

Varovanec, sorodniki ali drugi zainteresirani lahko vložijo pritožbo ali pobudo za spremembo skrbništva. Sodišče mora ob morebitnih spremembah ponovno oceniti interese varovanca in sprejeti ustrezno odločitev.

Pravice varovanca in zabezpečitve

Varovanec ohranja bila temeljne človekove pravice. Sodišče običajno določi skrbništvo tako, da čim manj posega v samostojnost varovanca — kar pomeni, da se skrbnik omeji le na tista področja, kjer je to res potrebno. Varovanec ima pravico do varstva, do seznanitve z odločitvami, do pritožbe in do zastopanja zobranika (npr. odvetnika) v postopku.

Če imate vprašanja glede postopka imenovanja skrbnika ali svojih pravic, je priporočljivo poiskati pomoč strokovnjakov (pravnika, socialne službe ali pooblaščenih oseb), saj so podrobnosti lahko odvisne od konkretne zakonodaje in primera.