Zakoniti skrbnik – definicija, imenovanje, pravice in odgovornosti
Zakoniti skrbnik: kaj pomeni, kako ga imenuje sodišče, pravice, odgovornosti in zaščita varovancev — jasen vodnik za starše, skrbnike in pravne postopke.
Cilj zakonitega skrbnika je zaščititi osebo, ki ne more sama sprejemati pravnih odločitev. Zakoniti skrbnik sprejema odločitve za osebo, ki potrebuje zaščito. Običajno mora zakonitega skrbnika imenovati sodišče. Preden sodišče osebi imenuje skrbnika, mora najprej odločiti, da je oseba nesposobna (da ne more sama sprejemati odločitev). Takšno odločitev sprejme sodišče na podlagi strokovnih ocen, pri čemer upošteva mnenja zdravnikov, psihologov ali drugih izvedencev.
Kdaj sodišče lahko imenuje skrbnika
Sodišče lahko določi skrbnika za mladoletnega otroka (otroka, mlajšega od določene starosti) v več različnih primerih:
- Če otrok nima staršev ali drugih odraslih, ki bi bili pripravljeni skrbeti zanj.
- Če otrokovi starši umrejo
- Če otrokovi starši izgubijo skrbništvo nad otrokom. (To se zgodi, ko sodišče odloči, da starši ne morejo skrbeti za otroka. Na primer, če starši otroka poškodujejo ali zanj ne skrbijo pravilno, lahko izgubijo skrbništvo.)
- Če sodišče odloči, da so otrokovi starši nesposobni (niso sposobni samostojno sprejemati odločitev).
Poleg primerov za mladoletnike sodišče imenuje skrbnika tudi za odrasle osebe, kadar ugotovi, da je odrasla oseba zaradi duševne ali telesne okvare, bolezni, demence, hude zasvojenosti ali drugega razloga trajno ali začasno nesposobna za samostojno urejanje svojih pravnih zadev.
Postopek in ugotovitev nesposobnosti
Postopek običajno poteka tako, da sodišče prejme pobudo (na primer od družinskega člana, socialne službe ali zdravnika). Sledi sodna preiskava, v okviru katere sodišče zahteva strokovna mnenja (npr. zdravniško, psihološko). Če je ugotovljena nesposobnost, sodišče določi obseg skrbništva (katere odločitve bo skrbnik lahko sprejemal) in imenuje osebo za skrbnika. V nujnih primerih lahko sodišče najprej imenuje začasnega skrbnika.
Pravice zakonitega skrbnika
Po imenovanju ima zakoniti skrbnik več pravic, ki so običajno omejene na koristi varovanca. Skrbnik ima med drugim pravico:
- zastopati varovanca v pravnih zadevah (npr. sklepanje pogodb, zastopanje pred sodiščem);
- upravljati premoženje varovanca in skrbno gospodariti s finančnimi sredstvi;
- odločati o zdravstveni oskrbi ali soglašati k zdravljenju, če varovanec tega sam ne more;
- odločati o bivanju varovanca (na primer selitev v primerno oskrbo ali ustanovo), če je to v njegovem najboljšem interesu;
- skrbeti za vsakdanje potrebe varovanca, vključno z izobraževanjem mladoletnih varovancev.
Obseg in omejitve teh pravic so določeni s sodno odločbo; sodišče lahko npr. dovoli le upravljanje premoženja ali pa le odločitve o osebni oskrbi.
Dolžnosti in odgovornosti skrbnika
- delovati v najboljšem interesu varovanca in spoštovati njegovo dostojanstvo ter, kadar je mogoče, upoštevati želje varovanca;
- redno poročati sodišču ali pristojnim organom o upravljanju premoženja in stanju varovanca; v nekaterih primerih je potrebno voditi natančne evidence in dajati letna poročila;
- upravljati premoženje skrbno, izogibati se konfliktom interesov in ne uporabljati sredstev varovanca v lastno korist;
- zagotavljati ustrezno zdravstveno in socialno oskrbo ter nuditi podporo pri vsakodnevnih opravilih, če je to del nalog;
- iskati soglasje sodišča za pomembne, daljnosežne odločitve, če je to predpisano (npr. prodaja nepremičnine varovanca, večje finančne transakcije).
Nadzor, spremembe in prenehanje skrbništva
Sodišče in pristojne socialne službe nadzorujejo delo skrbnika. Če skrbnik ne izpolnjuje svojih obveznosti ali zlorablja pooblastila, ga lahko sodišče opozori, omeji ali razreši ter imenuje drugega skrbnika. Prav tako se skrbništvo lahko spremeni, kadar se spremeni zdravstveno stanje varovanca (na primer izboljšanje sposobnosti) ali ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo skrbništvo uvedeno.
Varovanec, sorodniki ali drugi zainteresirani lahko vložijo pritožbo ali pobudo za spremembo skrbništva. Sodišče mora ob morebitnih spremembah ponovno oceniti interese varovanca in sprejeti ustrezno odločitev.
Pravice varovanca in zabezpečitve
Varovanec ohranja bila temeljne človekove pravice. Sodišče običajno določi skrbništvo tako, da čim manj posega v samostojnost varovanca — kar pomeni, da se skrbnik omeji le na tista področja, kjer je to res potrebno. Varovanec ima pravico do varstva, do seznanitve z odločitvami, do pritožbe in do zastopanja zobranika (npr. odvetnika) v postopku.
Če imate vprašanja glede postopka imenovanja skrbnika ali svojih pravic, je priporočljivo poiskati pomoč strokovnjakov (pravnika, socialne službe ali pooblaščenih oseb), saj so podrobnosti lahko odvisne od konkretne zakonodaje in primera.
Kako se izberejo zakoniti skrbniki?
Zakoniti skrbniki so izbrani na več različnih načinov.
Včasih starši napišejo oporoko, v kateri pojasnijo svoje zadnje želje v primeru smrti. V oporoki lahko navedejo, kdo bo skrbel za njihovega otroka, če starši umrejo. Če starš umre, mora sodišče še vedno odobriti osebo, navedeno v oporoki, kot novega skrbnika otroka. Ni nujno, da je novi skrbnik krvni sorodnik starša ali otroka.
Če nekdo (na primer zdravnik, psihiater ali družinski član) meni, da je oseba nesposobna, lahko od sodišča zahteva, da izbere zakonitega skrbnika. V Združenih državah Amerike mora sodišče organizirati obravnavo, da odloči, ali oseba potrebuje skrbnika. Oseba mora imeti odvetnika, sodišče pa mora prisluhniti argumentom obeh strani. Če sodišče odloči, da oseba potrebuje skrbnika, ga izbere. Ta skrbnik je lahko družinski član, prijatelj ali neznanec.
Kakšno moč imajo zakoniti skrbniki?
V Združenih državah Amerike mora sodišče, ko izbere skrbnika, izrecno navesti, katere odločitve bo lahko skrbnik sprejemal za svojega varovanca. Sodišče lahko na primer določi, da lahko skrbnik za svojega varovanca sprejema le zdravstvene odločitve. Oskrbovanec ima še vedno pravico sprejemati vse druge odločitve, ki niso zdravstvene.
V različnih državah veljajo različni zakoni o vrstah skrbništva in odločitvah, ki jih lahko sprejmejo skrbniki.
V Massachusettsu lahko na primer sodišče imenuje skrbnika Rogersa, ki lahko odloča le o psihiatričnih zdravilih svojega varovanca. Oskrbovanec ima še vedno pravico sprejemati vse druge odločitve, ki se ne nanašajo na zdravila.
V drugih zveznih državah, na primer v Pensilvaniji, lahko sodišče imenuje skrbnika, ki ima pravico sprejemati vse odločitve za varovanca. Oskrbovanec nima pravice, da bi sam sprejemal pomembne odločitve.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je cilj zakonitega skrbnika?
O: Cilj zakonitega skrbnika je zaščititi osebo, ki ne more sama sprejemati pravnih odločitev.
V: Kdo sprejema odločitve za osebo, ki potrebuje varstvo?
O: Za osebo, ki potrebuje zaščito, odloča zakoniti skrbnik.
V: Kako se običajno imenuje zakoniti skrbnik?
O: Zakonitega skrbnika običajno imenuje sodišče.
V: O čem mora sodišče odločiti, preden osebi imenuje skrbnika?
O: Preden sodišče osebi imenuje skrbnika, mora najprej odločiti, da je oseba nesposobna.
V: Kdaj lahko sodišče izbere skrbnika za mladoletnega otroka?
O: Sodišče lahko izbere skrbnika za mladoletnega otroka v več različnih primerih, na primer če otrok nima staršev ali drugih odraslih, ki bi bili pripravljeni skrbeti zanj, če otrokovi starši umrejo, če otrokovi starši izgubijo skrbništvo nad otrokom ali če sodišče odloči, da so otrokovi starši nesposobni.
V: Kdaj sodišče izbere zakonitega skrbnika za odraslo osebo?
O: Sodišče lahko izbere zakonitega skrbnika za odraslo osebo, kadar odloči, da je odrasla oseba nesposobna.
V: Kaj se zgodi, ko je zakoniti skrbnik imenovan za varovanca?
O: Ko je zakoniti skrbnik imenovan za varovanca, ima pravico sprejemati pravne odločitve za varovanca, da bi ga zaščitil.
Iskati