Leydenov kozarec
Leydenov kozarec (ali Leidenov kozarec) je naprava za shranjevanje statične elektrike. Gre za veliko stekleno steklenico, ki je na notranji in zunanji strani običajno obložena s kovinsko folijo. Nekateri zgodnji so imeli v notranjosti vodo. Omogočajo eksperimentatorju, da zbere veliko količino naboja.
So prva oblika shranjevanja električne energije. Te metode so danes znane kot kondenzatorji ali kondenzatorji.
Prvi kozarec za shranjevanje električne energije je 11. oktobra 1745 izdelal dekan Edwald von Kleist. Bil je dekan katedrale v Camminu v Pomeraniji na severni obali Nemčije (takrat samostojne države). Zanimalo ga je, ali je statično elektriko mogoče shraniti v steklenici, saj je vedel, da elektrika ne more prehajati skozi steklo. Menil je, da bi lahko zajel in zadržal majhno količino. Imel je le majhen eksperimentalni generator trenja.
Tisočkrat je podcenil količino električne energije, ki jo lahko vsebuje majhna steklenička z zdravilom. Posebnost elektrike je, da lahko še naprej teče v stekleničko, če je zunanja stran stekleničke električno prevodna površina povezana z zemljo. To nevtralizira pritisk naboja, ki skuša priteči nazaj.
V von Kleistovem primeru je bila električno prevodna površina le njegova roka, vendar je bilo to dovolj, da je skozi žebelj, ki ga je zabil skozi pluto, v kozarec vstopil zelo velik naboj in ostal v njem.
Ko se je pomotoma dotaknil žeblja, ga je streslo tako močno, da ga je vrglo čez sobo. Vzpostavil je povezavo med notranjim nabojem in nakopičenim zunanjim nabojem, in ker sta bila nasprotnih znamenj (eden pozitiven, drugi negativen), je ves nakopičeni naboj stekel skozi njegovo telo.
Ni razumel, zakaj je ta posoda tako učinkovito shranjena, vendar je šifriran opis poslal nekaterim sodelavcem v Berlin, eno kopijo pa je poslal von Kleinovemu staremu univerzitetnemu sodelavcu Andreasu Cunaeusu, kjer je končala v rokah Pieterja van Musschenbroeka, ki je bil glavni profesor fizike na univerzi v Leydnu. Ugotovil je, da se zmogljivost shranjevanja močno izboljša le, če se bučka drži v roki, njegovo pismo znanstveniku v Franciji pa je posodi dalo ime "leydenska bučka".
Leydenov kozarec je bil dolga leta glavno orodje za shranjevanje električne energije, kar je ostalo vse do izuma kemične baterije in električnih generatorjev, kakršne uporabljamo danes.
Zgodnji leydenski kozarec, napolnjen z vodo
Pozneje pogostejša vrsta s kovinsko folijo, 1919
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je leydenski kozarec?
O: Leydenov kozarec (ali Leidenov kozarec) je naprava za shranjevanje statične elektrike. Gre za veliko stekleno steklenico, ki je navadno znotraj in zunaj obložena z neko vrsto kovinske folije. Nekateri zgodnji kozarci so imeli v notranjosti vodo, kar je eksperimentatorjem omogočilo zbiranje velike količine naboja. Veljajo za prvo obliko shranjevanja električne energije.
V: Kdo je izumil prvi kozarec za shranjevanje električne energije?
O: Prvi kozarec za shranjevanje elektrike je 11. oktobra 1745 izdelal Ewald Georg von Kleist. Takrat je bil dekan katedrale v Camminu v Pomeraniji na severni obali Nemčije.
V: Kako je von Kleist ustvaril svoj izum?
O: Von Kleist je uporabil majhen eksperimentalni generator trenja in menil, da bi lahko zajel in zadržal majhno količino statične elektrike v steklenici, saj je vedel, da elektrika ne more prehajati skozi steklo. Tisočkrat je podcenil, koliko elektrike lahko dejansko zadrži.
V: Katera posebnost omogoča, da elektrika še naprej teče v Leydenovo posodo?
O: Posebnost elektrike omogoča, da še naprej teče v steklenico, če je z zemljo povezana električno prevodna površina, ki nevtralizira pritisk naboja, ki se poskuša vrniti v steklenico. V von Kleistovem primeru je bila ta električno prevodna površina samo njegova roka, vendar je bilo to dovolj, da je dobil tak električni šok, ko se je po naključju dotaknil žeblja, zabodenega skozi pluto, da ga je vrglo čez sobo.
V: Kdo je dal temu izumu ime "leydenski kozarec"?
O: Pieter van Musschenbroek, ki je bil takrat glavni profesor fizike na Univerzi v Leydnu, je ugotovil, da je njegova zmogljivost shranjevanja bistveno večja le, če ga držimo v roki, in o tem odkritju poslal pisma znanstvenikom v Francijo, zaradi česar je dobil ime "Leyden Jar".
V: Kako dolgo je ta izum ostal glavno orodje za shranjevanje električne energije?
O: Leydenov kozarec je ostal glavno orodje za shranjevanje električne energije, dokler niso bile veliko let pozneje izumljene kemične baterije in sodobni generatorji.
