Malula (Maaloula) – sirijska vas in zadnja aramejska jezikovna oaza
Maaloula (arabsko: معلولا, Ma'lūlā, iz aramejske besede ܡܥܠܐ, ma'lā, ki pomeni 'vhod') je mesto v Siriji, v katerem še vedno govorijo zadnjo obliko zahodne novoaramejščine. Skupaj s še dvema bližnjima naseljema, Bakh'a in Jubb'adin, predstavlja eno od zadnjih žarišč, kjer je aramejski jezik še živ v vsakdanji rabi. Mesto leži 56 km severovzhodno od Damaska in je vgrajeno v razgibano gorsko pobočje na nadmorski višini več kot 1.500 metrov. Oddaljenost in geološke značilnosti so skozi stoletja pripomogle k obstanku te jezikovne oaze; vendar so sodobne ceste, promet, dostopnost televizije in tiskanih medijev v arabščini ter administrativne in kulturne spremembe v regiji v zadnjih desetletjih močno vplivali na rabo jezika. Leta 2005 je v mestu živelo 2.000 prebivalcev.
Geografija in arhitektura
Maaloula stoji v gorovju Qalamun in je del pokrajine znane po peščenih in apnenčastih stenah, v katerih so izklesane hiše, cerkve in samostani. Strme uličice in kamnite hiše, pogosto z vhodom iz skalnega pobočja, dajo mestu značilen videz. Zaradi lege visoko v gorah so bile vezi z velikimi mesti včasih omejene, kar je pripomoglo k ohranitvi jezikovnih in kulturnih posebnosti.
Jezik
V Maalouli se govori zahodna novoaramejščina (Western Neo-Aramaic), neposredna potomka staroaramejščine, ki je bila v preteklosti splošno uporabljena na območju Levanta. Dialekt, ki ga govorijo domačini, se razlikuje od sodobne aramejščine, značilen je za nekoliko drugačno izgovorjavo in besedišče, ohranil pa je številne arhaične elemente. Poleg aramejščine prebivalci uporabljajo tudi arabščino, ki je postala prevladujoči jezik v šolah, na televiziji in v javnem življenju; zato se mlaše generacije pogosto nagibajo k dvojezičnosti ali prehodu na arabščino.
Zgodovina in verske skupnosti
Versko je prebivalstvo sestavljeno iz kristjanov (pretežno grških pravoslavcev) in muslimanov (večinoma suniti). V mestu stoji več zgodovinskih verskih objektov, med najbolj znanimi sta samostan Mar Sarkis (sv. Sergij) in samostan Mar Takla (sv. Tekla), ki privabljata romarje in obiskovalce. V Maalouli se še vedno izvajajo aramejske cerkvene pesmi in deli bogoslužja v aramejščini, kar prispeva k ohranjanju jezika.
Vpliv sodobnih sprememb in konfliktov
Spreminjanje gospodarskih, izobraževalnih in medijskih razmer ter notranja migracija so v zadnjih desetletjih zmanjšali število govorcev aramejščine. Poleg tega je Maaloula močno prizadela sirijska državljanska vojna: mesto je bilo v obdobju spopadov tarča bojev, večkrat zasedeno in pod nadzorom različnih oboroženih skupin, številni prebivalci so bili razseljeni, nekateri kulturni in verski objekti pa so utrpeli poškodbe. Po koncu aktivnih bojev je potekalo tudi prizadevanje za obnovo in vračanje prebivalcev, vendar so posledice na demografiji in na rabi jezika občutne.
Ohranjanje in raziskave
Lingvisti, cerkvene skupnosti in nekatere nevladne organizacije so se ukvarjali z dokumentacijo in promocijo zahodne novoaramejščine: snemanja govora, priprava gradiv za učenje in podpora lokalnim iniciativam. Ohranitev jezika je izziv zaradi staranja govorcev in pritiska arabščine v izobraževanju in medijih, zato so pomembne tako lokalne pobude kot širša raziskovalna in kulturna podpora.
Kultura in turizem
Maaloula privablja obiskovalce zaradi edinstvene kombinacije jezikovne dediščine, starodavnih samostanov, pečinasto vpetih hiš in romarske tradicije. Lokalne obrti, cerkveni obredi v aramejščini, tradicionalna kuhinja in festivali so del kulturnega bogastva. Turizem lahko prispeva k ohranitvi kraja, če je razvit trajnostno in ob upoštevanju potreb lokalne skupnosti.
Čeprav je prihodnost aramejščine v Maalouli negotova, mesto ostaja simbol jezikovne in kulturne raznolikosti Bliskega vzhoda ter predmet zanimanja jezikoslovcev, zgodovinarjev in ljudi, ki iščejo neposreden stik s starodavnimi tradicijami.
Cerkev sv. Te-kle
Pregled
Identiteta teh Aramejcev
Večina ljudi domneva, da so prebivalci Bližnjega vzhoda Arabci. Čeprav je uradni jezik arabščina, so v "arabskih" državah skupine, ki imajo jasno razločno kulturo. Ti Aramejci niso Arabci, ampak so dejansko živeli v Siriji več tisoč let pred prihodom Arabcev. Čeprav se jih je veliko preusmerilo v arabščino, so ohranili identiteto in jezik, ki ga uporabljajo v cerkvenem občestvu.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja mesto Maaloula?
O: Maaloula je mesto v Siriji, 56 km severovzhodno od Damaska, vgrajeno v razgibano gorsko pobočje na nadmorski višini več kot 1500 metrov.
V: Kakšen jezik govori večina prebivalcev Maaloule?
O: Večina ljudi v Maalouli govori zahodno neoarabščino, ki je narečje aramejskega jezika.
V: Koliko drugih krajev poleg Maaloule še vedno govori zahodno vejo aramejskega jezika?
O: Poleg Maaloule sta v bližini še dve mesti - Bakh'a in Jubb'adin -, kjer se še vedno govori zahodna veja aramejskih jezikov.
V: Kako sta sodobni promet in mediji vplivala na jezikovno dediščino Maaloule?
O: Sodobne ceste in promet ter dostopnost televizije in tiskanih medijev v arabskem jeziku so ogrozili jezikovno dediščino Maaloule.
V: Koliko prebivalcev je imela Maaloula leta 2005?
O: Leta 2005 je bilo v Maalouli 2 000 prebivalcev.
V: Katere religije so zastopane v Maalouli?
O: V Maalouli živijo kristjani in muslimani.
V: Zakaj je jezikovna dediščina Maaloule še toliko bolj izjemna za njene muslimanske prebivalce?
O: Jezikovna dediščina muslimanskih prebivalcev Maaloule je še toliko bolj izjemna, ker niso bili arabizirani, za razliko od večine drugih Sircev, ki so bili skozi stoletja islamizirani in so prevzeli arabščino ter prešli na "arabsko" etnično identiteto.
