Magenta je intenzivna rožnata barva na meji med rdečo in vijolično (pogosto jo opisujemo tudi kot odtenek roza s pridihom vijolične). V vsakdanjem govoru se barvno imenuje tudi fuksija; fuksija je poimenovana po cvetu fuksije. Zaradi podobnosti jo včasih zamenjujemo z rožnatimi ali vijoličnimi odtenki.

Barvna teorija in digitalne vrednosti

V RGB-sistemu (zasloni) je čista magenta sestavljena iz popolne rdeče in popolne modre komponente, brez zelene: torej RGB(255, 0, 255). V heksadecimalni zapisu je to #FF00FF. V nekaterih standardih sta imeni magenta in fuchsia enakovredni (npr. v CSS sta oba poimenovanja enaka barvna vrednost #FF00FF).

V barvnem krogu HSV/HSB ima čista magenta približno odtenek (hue) 300°; njena nasičenost (saturation) je 100 % in svetlost (value) 100 % pri RGB(255,0,255).

Pomembno: čista magenta, kot jo vidimo na zaslonu, je spektralno neobstoječa – nima ene same valovne dolžine svetlobe. Percepcija magente nastane z mešanjem rdeče in modre komponente v človeškem vidnem sistemu; ne gre torej za »barvo« v smislu enovalovne spektralne črte.

Tiskanje in CMYK

V tiskarstvu magenta deluje kot ena od osnovnih barv za subtraktivno mešanje. Poleg ciana in rumene je magenta ena od treh osnovnih barv črnila v brizgalnih tiskalnikih in drugih tiskarskih postopkih. V modelu CMYK je "tiskarjeva magenta" pogosto zapisana kot C=0, M=100, Y=0, K=0 (100 % magenta). Ta različica se imenuje tudi "Magenta (CMYK)" in je videti drugačna od zaslonske (#FF00FF).

Razlika med RGB‑magento (zaslon) in CMYK‑magento (tisk) izhaja iz različnih barvnih prostorov in fizikalnih lastnosti črnil: tiskarska magenta v praksi pogosto izgleda manj živo in bolj toplo ali hladno, odvisno od formulacije črnila, papirja in načina profiliranja (barvnega prostora). Zato se v profesionalnem oblikovanju uporablja barvno upravljanje in standardi (npr. ICC‑profiliranje, Pantone), da se doseže želeni rezultat pri tisku.

Fizika in percepcija

Magenta kot barva ne ustreza eni sami valovni dolžini; gre za »nekonkurenčno« barvo, ki nastane, ko sprejemamo istočasno močan signal iz rdečih in modrih fotoreceptorjev, medtem ko zeleni receptorji niso močno vzburjeni. Zaradi tega je magenta v spektralni porazdelitvi sestavljena in ji ne moremo pripisati natančne valovne dolžine, kot to velja za spektralne barve (npr. rdeča, zelena, modra).

Uporaba in pomen

  • V oblikovanju in modi je magenta priljubljena zaradi svoje žive, pozorne prisotnosti — pogosto se uporablja za poudarke, logotipe in zabavne izdelke.
  • V tiskarstvu in založništvu je magenta ključna za natančno reprodukcijo širokega spektra rožnatih in vijoličnih odtenkov.
  • V komunikacijah in blagovnih znamkah je močna magenta prepoznavna izbira (primeri v preteklosti vključujejo nekatere telekomunikacijske znamke, modno industrijo ipd.).

Komplementarna barva in mešanje

Komplementarna barva magente je zelena. V aditivnem mešanju svetlobe (RGB) se magenta in zelena medsebojno nevtralizirata v odtenkih sive/bele, odvisno od jakosti. V subtraktivnem mešanju (črnila) pa magenta absorbira predvsem zelen del spektra, kar povzroči odboj rdeče in modre komponente, ki jih zaznamo kot magento.

Vrednosti in primeri

  • RGB: 255, 0, 255
  • HEX: #FF00FF
  • HSV: približno 300° / 100 % / 100 %
  • CMYK (tipična tiskarska magenta): 0, 100, 0, 0 (v odstotkih C,M,Y,K)

Zgodovina

Beseda magenta se je kot ime barve prvič pojavila v angleškem jeziku leta 1860. (Glede poročil o zgodovini uporabe besede glej tudi zapis v angleščini.) Ime je verjetno povezano z bitko pri Magenti v Italiji ali z drugimi zgodovinskimi motivi iz 19. stoletja, vendar je najbolj znana etimologija povezana s cvetom fuksije, po katerem se pogosto uporablja tudi ime fuksija.

Magenta je torej vsestranska barva, pomembna v digitalnem oblikovanju, tiskarstvu in vizualni kulturi. Zaradi razlik med napravami in tiskarskimi procesi je pri delu z magento vedno priporočljivo preveriti dejanski izhod (tiskane vzorce ali kalibrirane zaslone) in uporabiti ustrezne barvne profile.