V departmaju Vaucluse so 3 okrožja. Francoski departmaji in tudi v drugih državah so razdeljeni na okrožja, ki jih lahko v angleščino prevedemo kot districts (v nekaterih primerih kot boroughs). Glavno mesto okrožja se imenuje podprefektura.

Če je prefektura (glavno mesto) departmaja v okrožju, je ta prefektura glavno mesto okrožja in deluje kot prefektura in kot podprefektura. Okrožja se nadalje delijo na občine.

Seznam okrožij departmaja Vaucluse

  • Avignon — sedež departmaja (prefektura) in istočasno upravno središče okrožja. Avignon je največje mesto v departmaju, znano po Papeški palači (Palais des Papes), festivalu gledališča in zgodovinskem mostu Pont d'Avignon. Kot prefektura opravlja naloge državne uprave za celoten departma, hkrati pa je tudi podprefektura svojega okrožja.
  • Carpentras — podprefektura in glavno mesto istoimenskega okrožja na vzhodu departmaja. Carpentras je znan po tradicionalnih tržnicah, kulinariki in bližini vinorodnih območij. Deluje kot lokalno upravno središče in povezuje več občin v svoji okolici.
  • Apt — podprefektura na območju Luberona, z bogato provansalsko kulturno dediščino, znana po tržnicah, sadjarstvu (zlasti breskve in češnje) ter bližini naravnih parkov in planot. Apt upravlja lokalne upravne naloge za svoje okrožje in podpira razvoj podeželskih občin.

Vloga in delitev okrožij

Okrožja so administrativne enote, ki jih uporablja država za organizacijo svoje lokalne uprave. Za vsako okrožje je običajno imenovan podprefekt, ki zastopa državo na tem nivoju in koordinira izvajanje državnih politik, javnih storitev in nadzor nad lokalnimi organi. Okrožja nimajo zakonodajne samostojnosti — ta je v pristojnosti občin (občin) in departmajev — vendar so pomembna za upravno razdelitev dela med državnimi službami.

Okrožja Vaucluse pokrivajo različna ozemlja: urbano središče Avignona, kmetijska in vinogradniška območja okoli Carpentrasu ter gorsko-podeželske in turistične predele Luberona okrog Apta. Ta raznolikost pomeni, da ima vsak sedež okrožja nekoliko drugačne prioritetne naloge (turizem, kmetijstvo, urbane storitve).

Kratek zgodovinski in upravni kontekst

Okrožja so del francoske upravne razdelitve, ki se je razvijala po francoski revoluciji in v obdobju Napoleonove uprave, s ciljem učinkovite organizacije državne uprave na lokalni ravni. Danes so okrožja še vedno temeljni gradnik za organizacijo državnih služb na terenu, čeprav se ne ukvarjajo neposredno s politično avtonomijo lokalnih skupnosti.

Za podrobnejše informacije o posameznih okrožjih (seznamu občin, statistiki, mejah, zgodovini) je običajno dostopna lokalna upravna dokumentacija ali statistične baze, ki jih vodijo francoski državni organi in regionalne institucije.