Mencij

Kulturno ozadje

Mencij je živel v času dinastije Zhōu.

Kultura, iz katere je izhajal Mencij, je verjela, da bodo ljudje po smrti obstajali po življenju. To prepričanje sega v daljne prazgodovinske čase. V nekem obdobju so ljudje začeli govoriti, da mrtvi odidejo v 天 Tiān. Tiān ima več pomenov, med drugim "nebo", "dan", "nebesa" in "Bog". Najstarejše različice znaka 天 so slika moškega z zelo veliko glavo, kar nakazuje na "poglavarja" ali "vodjo". Ker so Kitajci verjeli, da gre ob smrti katerikoli človek v Tiān in da so mrtvi predniki močnejši, kot so bili, ko so bili še živi, je mogoče, da je bil Tiān prvotno ime najzgodnejšega prednika vladarske hiše Zhōu iz časa pred padcem prejšnje dinastije Shàng. Če je ta zamisel pravilna, potem je bil "Tiān" najprej ime za prednika. Pozneje so ljudje morda pozabili, da je bil ta zelo močan duh prvotno živ človek, zato je Tiān začel veljati za boga. Potem se je "Tiān" lahko uporabljal za poimenovanje kraja, kjer je bog živel, in ker je bil ta kraj visoko nad nami, je začel pomeniti ne le "nebesa", ampak tudi "nebesa", "nebo", "dan" itd.

Kitajska ima mite, ki segajo daleč nazaj pred dinastiji Shàng in Zhōu. V njej je bilo več kulturnih junakov, ki so veljali za starodavne modre cesarje. To so bili 黃帝 Huáng Dì, v angleščini znan kot Yellow Emperor, 堯 Yáo, 舜 Shùn in 禹 Yǚ, ki so vsi prišli pred tako imenovano prvo dinastijo, 夏 Xià.

Zgodba o tem, kako je Yǚ postal cesar, je za konfucijance zelo pomembna. Mit pravi, da je svet začel poplavljati in oče Yǚ (ki mu je bilo ime 鯀 Gǔn) je poskušal težavo rešiti z gradnjo jezov. Gǔn ni bil uspešen, saj je voda kar naprej pritekala in ko je prestopila vrh jezov, je vsa voda, ki se je nabrala, zelo hitro odtekla. Zato je Yǚ prevzel nalogo reševanja Kitajske in očistil vse reke, tako da je lahko dodatna voda zlahka odtekla v morje.

Mencij ne pove dela zgodbe o Gǔnu, pove pa del o tem, kako je Yǚ poglobil vse reke, da bi izsušil zemljo. Nauk, ki so ga Mencij in Kitajci dobili iz zgodbe o Yǚ, je bil, da je pri vseh stvareh bolje dati silam možnost izhoda, ki ne bo povzročil škode, in da je zajezitev sil na dolgi rok vedno slaba.

Ustanovitelji dinastije Zhōu so verjeli, da je kralj Wen, oče kralja Wu (ki je prvi dejansko vladal po porazu vladarjev Shàng), tudi po svoji smrti lahko deloval v svetu ljudi. Skupaj s svojim očetom in dedom je bil osrednja figura v pomembnem dokumentu, imenovanem "Medeninasta skrinja". Drug pomemben dokument se imenuje "Obvestilo vojvode Shao". Oba dokumenta predstavljata in podpirata idejo, da Tiān odloča o tem, kdo bo človek, ki bo deloval kot upravitelj ali pomočnik pri izvajanju Tianove volje na zemlji, in idejo, da bo Tiān nekomu dovolil postati kralj le, če bo skrbel za dobrobit vseh ljudi.

Mencij je zgodbo o Yü povedal v svoji knjigi v 3B:9:

當堯之時，水逆行，氾濫於中國。蛇龍居之，民無所定。下者為巢，上者為營窟。書曰：『洚水警余。』洚水者，洪水也。使禹治之。禹掘地而注之海，驅蛇龍 而放之菹﹔水由地中行，江、淮、河、漢是也。險社既遠，鳥獸之害人者消﹔然後人得平土而居之。

V času [modrega cesarja] Yao so reke prenehale normalno teči in poplavile osrednje kraljestvo. Takrat so se naselili kače in zmaji, ljudje pa niso imeli stalnih bivališč. Tisti v nižjih krajih so si naredili gnezda na drevesih, tisti v višjih krajih pa podzemne redute.

書曰：『洚水警余。』洚水者，洪水也。使禹治之。禹掘地而注之海，驅蛇龍 而放之菹﹔水由地中行，江、淮、河、漢是也。險社既遠，鳥獸之害人者消﹔然後人得平土而居之。堯、舜既沒，聖人之道衰。

V Knjigi rekordov piše: "Poplava me je vznemirila." "Poplava" pomeni "poplava". Yü je bil zaposlen za obvladovanje poplave. Yü je poglabljal zemljo in odvajal vodo v morje. Odganjal je kače in zmaje ter jih pregnal v močvirja. Ko je voda potovala po zemlji, je ustvarila reke Jangce, Huai, Rumeno reko in Han. Ker so bila [močvirja] na oddaljenih in odročnih krajih, je bilo odpravljeno plenjenje ptic in zveri po ljudeh, nato pa so ljudje zaživeli na ravninah. [Vendar] je po tem, ko so spomini ljudi na Yao in Shun postali neznani, pot modrecev strmo nazadovala.

V 4B:26 je Mencij tudi dejal:

如智者若禹之行水也，則無惡於智也。禹之行水也，行其所無事，則 智亦大矣

Če bi se ti modreci znali obnašati tako, kot se je obnašal Jü pri obvladovanju poplavnih voda, česa potem ne bi smeli imeti radi? Yü je poplave obvladoval tako, da je svoje delo opravljal na način, ki ni povzročal veliko preglavic. Če bi se tudi ti modreci ravnali tako, da ne bi povzročali nobenega hrupa, bi bila njihova modrost velika.

Za Mencija je bil Yüjev način delovanja najboljši. Yü je bil eden od velikih Mencijevih junakov.

Ali je bil Mencij verski voditelj, filozof ali kaj drugega?

Na Zahodu je živel znanstvenik Konrad Lorenz (1903-1989), ki je preučeval živali. Bil je etolog, kar pomeni, da je skrbno preučeval vedenje živali in poskušal razumeti, zakaj živali počnejo stvari, ki jih običajno počnejo. Ugotovil je na primer, da če mladi rački takoj po izvalitvi namesto račke vidijo človeka, bodo vedno znova sledili človeku in ga imeli za svojega starša. Tovrstno učenje je poimenoval "vtiskovanje".

Mencij je preučeval ljudi tako kot Lorenz druge živali. Tudi Mencij je bil etolog, vendar je v jeziku stare Kitajske veljal za "mojstra", torej učitelja. Bil je konfucijanec in konfucijanstvo se včasih imenuje religija. Vendar pa Mencij ne citira verskih besedil in ne poskuša ljudi pripraviti do tega, da bi ravnali tako, kot v teh knjigah piše, da naj ravnajo. Prav tako ne navaja temeljnih resnic ali aksiomov in ne poskuša ugotoviti, kako naj ljudje ravnajo. Zato ni podoben večini ljudi, ki jih imamo za verske voditelje ali filozofe.

V sodobnem času ločimo filozofijo od znanosti, vendar so v prejšnjih časih študije, ki jih danes imenujemo znanost, imenovali "naravna filozofija" in Mencij je bil v bistvu naravoslovec. Njegovo delo je pripeljalo do enakih splošnih spoznanj, kot jih je Lorenz pridobil o racah in drugih živalih. Mencij se je spraševal: katere stvari, ki jih ljudje počnejo, omogočajo dobro delovanje družin in skupnosti, katere stvari, ki družinam in skupnostim škodujejo, in zakaj jih počnejo?

Glavne ugotovitve, ki jih je podal Mencij

Mencij je dejal, da nam ni treba učiti ljudi, da bi vzljubili okus dobre hrane. Občutek, ki ga imamo do dobre kuhinje, je naraven. Podobno je dejal, da imamo tudi druge naravne občutke, ki so dobri darovi, s katerimi se vsi rodimo. Teh darov se v resnici ne moremo znebiti, razen če se uničimo, lahko pa dopustimo, da jih prekrijemo, tako da ne delujejo pravilno. To je malo podobno, kot da si ljudje ne morejo kar odvzeti nosu in ga zavreči, lahko pa si v nosnice vstavijo čepke in si s tem pokvarijo sposobnost vonjanja stvari. Zato je pomembno, da ljudje ne storijo ničesar, kar bi preprečilo dobro delovanje njihovih štirih darov. Škoda je, da ljudje pogosto dovolijo, da se njihovi štirje darovi pokvarijo. Kadar so ljudje dobro vzgojeni in zaščiteni pred negativnimi silami, bodo po svoji volji dobri.

Kreposti ali moči, ki jih imajo ljudje, so stvari, ki jih dobijo neposredno iz nebes. Te stvari so v nebesih. Kadar ljudje počnejo slabe stvari, je to zato, ker so njihovi drugi deli prevzeli nadzor nad njihovimi vrlinami/močmi. Mencij kot dokaz navaja čudovito zgodbo, ki se imenuje Volovska gora.

Kitajska beseda za to, kar smo zgoraj imenovali "darila", je 德 dé. Gre za sorodno besedo, ki pomeni "dobiti", zato jo lahko razložimo tako, da rečemo, da je dé nekaj, kar dobimo od nebes. Pomeni "krepost", vendar le v smislu, da je to moč, da nekaj naredimo. ("Virtue" ima ta pomen tudi v angleščini.) Ljudje imamo štiri vrline ali moči. Tukaj so njihova kitajska imena, prevod in razlaga vsake od njih:

• 仁 rén pomeni sposobnost čutiti, kaj doživljajo drugi ljudje, kot da bi se to dogajalo vam. Če torej vidite osebo, ki položi roko tja, kjer se bo zagotovo poškodovala, morda nekam, kjer kobra čaka, da jo bo udarila, se boste počutili slabo in ji boste to želeli preprečiti. V angleščini obstaja veliko prevodov za to besedo, med drugim "benevolence", "empathy", "human-heartedness" itd.

• 義 yì pomeni sposobnost, da se slabo počutite, ko veste, da ne opravite svojega dela, da ne opravite svoje dolžnosti itd. Če bi se s skupino prijateljev odpravili na izlet v gozd in bi se vsi dogovorili, da bodo izmenično pomivali posodo, vi pa ne bi nikoli prišli na vrsto, bi vas bilo sram zaradi tega, česar niste storili. Nekateri angleški prevodi te besede so: "sense of duty", "sense of right and wrong", "sense of justice" itd. Vendar je pomembno opozoriti, da Mencij opisuje občutek osebe glede tega, kar počne sama, in ne občutka glede tega, kaj počnejo drugi ljudje.

• 禮 lǐ pomeni zmožnost videti svoj položaj v družbi in položaj drugih ljudi v družbi ter delati stvari, ki ljudem omogočajo, da se dobro razumejo. Na primer, morda je v redu, če greš brez trkanja skozi zadnja vrata hiše svoje družine ali celo skozi zadnja vrata svoje babice in dedka. Če pa vstopite v hišo nekoga drugega, se lahko ta ustraši ali razjezi, ker tja ne sodite. Včasih moramo vstopiti v hišo nekoga drugega in za takšno situacijo obstaja lǐ. Gost lahko potrka na vrata in počaka, popraska po vratih šotora in počaka ali naredi kaj drugega, da bi ljudem v hiši dal vedeti, da je zunaj nekdo, ki ima miroljubne namene in bi rad vstopil. Različne kulture imajo lahko različne izume za ravnanje v takšnih razmerah. Pomembno je, da bodo vse kulture našle svoje rešitve, in karkoli se bodo ljudje odločili storiti, je lǐ. Pravzaprav ni pomembno, ali ljudje vozijo po levi ali po desni strani ceste. Pomembno je, da se vsi strinjajo z istim načrtom. Morda je najboljši angleški prevod za to besedo "a sense of propriety", kar pomeni le, da ljudje znajo ugotoviti, kaj je primerno. primerno ali primerno storiti v družabnih situacijah, da bi preprečili nepotrebne prepire. "Ni primerno kar tako odpreti vrata v tujo hišo in vstopiti vanjo." "Primerno je, da potrkamo na vrata in prosimo za dovoljenje, da vstopimo."

• 智 zhì pomeni sposobnost opazovanja nečesa, kar se dogaja med drugimi ljudmi, in videnje, kaj je prav in kaj narobe. Če ena oseba vidi, da močna odrasla oseba pristopi do stradajočega otroka in mu vzame hrano, se bo takoj odzvala proti njegovemu ravnanju. Morda je najboljši prevod za ta izraz "modrost", če upoštevamo, da je Salomonova modrost vključevala sposobnost natančne presoje resničnih dejstev v primerih, ki so mu bili predloženi. Žì je takšna vrsta modrosti, ne pa nekakšna izjemna inteligenca. Nekdo, ki ima zhì, lahko pove, kaj je pošteno in kaj ne.

Ljudje bi lahko živeli popolno življenje, če bi imeli samo te štiri vrste motivacij ali čustvenih odzivov na svet, vendar imajo še veliko drugih motivacij. Med njimi so strah, jeza, pohlep po bogastvu in moči, spolnost itd. Ljudje se zelo zlahka naučijo, da lahko te nagone lažje zadovoljijo, če zanemarijo vložke svojih vrlin. Otrok, ki je za svojo starost velik, se na primer zlahka nauči, da lahko drugim otrokom svoje starosti na silo vzame vse, kar želi.

Ljudje se rodijo s štirimi močmi, ki bi jim preprečile, da bi počeli slabe stvari, rodijo pa se tudi s številnimi nagoni ali motivacijami, ki jih lahko vodijo k temu, da počnejo slabe stvari, da bi te potrebe zadovoljili. Kaj torej določa, kdo bo dober in kdo slab?

Mencij je opazil, da so ljudje odvisni od še ene pomembne duševne funkcije. Poimenoval jo je 志 Zhì, kar lahko včasih prevedemo kot "težnje", pri Menciju pa bi ji rekli volja. Nekaj se mora odločiti, kaj storiti, ko so etični impulzi, moralni občutki, ki jih je Mencij imenoval "štiri vrline", v konfliktu z običajnimi impulzi, ki so povezani z lakoto, spolnostjo, agresijo, strahom itd. Del človeka, ki uravnava stvari in sprejema odločitve, je zhì.

Če posameznik dobro deluje, lahko po Menciju njegova volja vzpostavi zdravo ravnovesje med vsemi nagoni in prepreči, da bi vrline preglasile običajne želje. Če človekove volje ne obvladuje, lahko škoduje sebi ali drugim ljudem. Zato je pomembno, da se med odraščanjem naučimo, kako preprečiti, da bi zhì prevzele druge sile - ali drugi ljudje.

Posameznik ima svobodno voljo, da se odloči, ali bo povezal (združil, da se ne bosta spopadala) vse svoje impulze in tudi razum ali pa se bo odpovedal in deloval samo po impulzu, ki ga trenutno čuti. Po Menciju je torej najboljša pot za človeka, da načrtuje in deluje tako, da bo dobro uravnotežen, integriran (ne bo v boju s samim seboj in ne bo želel početi ene stvari in njenega nasprotja) in tako koristen za družbo.

Voluntarizem in etično življenje

Nekdo, ki deluje na zelo visokem koncu moralne lestvice, saj "deluje skupaj", se imenuje 君子 jūn zǐ ali "moralno plemenit človek".

孟子曰：「人之所以異於禽獸者幾希！庶民去之，君子存之。舜明於庶物， 察於人倫，由仁義行，非行仁義也。」

Mencij je rekel: "Po čem se ljudje razlikujejo od ptic in zveri, je zelo majhno. Običajni ljudje se ga znebijo, moralno plemeniti človek pa ga ohranja na varnem. [Modri cesar] Šun je jasno videl številna bitja in natančno preučil človeške družbene odnose. Njegova dejanja so izhajala iz njegove dobrohotnosti in občutka dolžnosti. Ni deloval iz [lažne] dobronamernosti in občutka dolžnosti."

Zato je jūn zǐ nekdo, ki mu je uspelo ohraniti darove, ki so mu jih dala nebesa, darove, zaradi katerih lahko ljudje delujejo dobrohotno, jih vodi občutek dolžnosti, želijo delovati tako, da ohranjajo dobre odnose z drugimi, ter poskušajo pomagati in zaščititi ljudi, s katerimi se ravna nepravično. Da bi bil človek pravi jūn zǐ, mora imeti ta resnična čustva in delovati v skladu z njimi. Ni dovolj, da se samo obnaša, kot da ima ta čustva.

Po Menciju lahko vsakdo izbere, da postane moralno plemenit človek. Vse, kar je potrebno, je, da se za to resnično odloči in potem to tudi stori. Mencij je govoril o Yan Yuanu, ki je bil Konfucijev najljubši učenec:

顏淵曰：『舜何人也；予何人也。有為者亦若是！』

Yan Yuan je rekel: "Kakšen človek je bil Shun? Kakšen človek sem jaz? Vse, kar je potrebno, da bi bil kot on, je, da to narediš."

Seveda se je Mencij zavedal, da je "samo delati" veliko težje kot govoriti o tem. Človek se mora ves čas opazovati.

Eden od ciljev, ki si jih je zastavil Mencij, je bil vzgojiti tako imenovani "neomajni um". S temi besedami je mislil na um, ki ga ni bilo mogoče omajati z zunanjimi udarci. "Neomajen um" varuje pred tem, da bi človek storil napačno stvar, ker je jezen, prestrašen itd. Vse, kar nas lahko od zunaj vleče ali potiska in zaradi česar lahko izgubimo nadzor, lahko povzroči škodo, vendar Mencij pravi, da če so volja in štiri vrline/moči dobro povezane, če je oseba "resnično skupaj", potem te zunanje sile ne morejo prevzeti nadzora.

Spodbujanje vrlin in moči ljudi

Vsaka kultura in družba je razvila načine, kako preprečiti, da bi se otroci znašli v prevelikih težavah. Celo v eni sami skupnosti lahko ljudje uporabljajo več različnih strategij za pridobivanje in ohranjanje nadzora nad svojimi otroki. Eden od načinov nadzora nad otroki je, da jih pretepajo, kadar počnejo stvari, za katere starši ne želijo, da bi jih počeli. Drug način nadzora nad otroki je, da se počutijo krive in pričakujejo, da bodo strogo kaznovani, ker so slabi ljudje. Tretji način je, da otroci občutijo sram in pričakujejo, da se jim bodo ljudje smejali in se nato od njih odvrnili. Metoda številka štiri je, da otrokom razložimo verjetne posledice njihovih dejanj. "Če boš psa potegnil za ušesa, te bo ugriznil." Mnogi starši po svetu uporabljajo več kot eno od teh metod, občasno pa lahko uporabijo tudi vse.

Kitajska kultura ima še eno metodo, ki morda ni dobro poznana in se v drugih krajih redko izvaja - poziv k uporabi otrokove lastne vrline/moči. Ko otrok stori nekaj žaljivega nekomu drugemu, lahko starši, namesto da bi mu rekli, kako slab je, rečejo nekaj takega: "Pravkar smo videli, kako si vzel jajca iz vrabčjega gnezda. Vemo, da si v srcu dober človek. Zato nas zanima, ali si pomislil, kako se bo počutila vrabčja mama, ko se bo vrnila in ugotovila, da njenih otrok ni več. Ali bi jajca zdaj, ko so še topla, vrnili nazaj? Vrabčja mati se bo kmalu vrnila."

Cilj tega, da otroka spodbudimo, da pogleda na občutke, ki se pojavijo v njegovem srcu, ko resnično razmišlja o tem, kaj je storil, ni v tem, da bi se otrok počutil kot grozen človek, in ne v tem, da bi se otrok bal kazni. Ko bo otrok zares prisluhnil tihemu glasu tistega, kar na Zahodu imenujemo "vest", bo seveda začutil to, kar bi začutila vrabčja mati, če bi se vrnila domov v prazno gnezdo. Otrok bo nato storil nekaj, da vrabčji materi ne bo treba imeti tega slabega občutka. Naslednjič lahko otrok pomisli, kako se bo počutila mati vrabca, preden ukrade kakšno jajce.

Dolgo časa traja, da postanemo resnično dobri v naštevanju teh štirih nebeških darov, prav tako pa je potrebna vaja, da razumemo možne posledice nekaterih stvari, ki bi jih lahko storili. Zato je postati resnično dober človek vseživljenjsko delo, ki se nikoli zares ne konča. V tradicionalni kitajski družbi so mlade spodbujali k branju tako zgodb iz preteklosti, ki so prikazovale dobra dejanja, kot tudi k branju knjig ljudi, kot sta Konfucij in Mencij, da bi dobili pomoč pri učenju videnja vseh posledic in učenju, kako preprečiti, da bi jeza, strah in vsa druga običajna čustva premagala štiri moralne vrline/moči.

Druge knjige za branje

Trije načini mišljenja na starodavni Kitajskem, Arthur Waley