Izziv Momo: resnica o WhatsApp prevari in urbani legendi

Izziv Momo: razkrinkamo WhatsApp prevaro in urbano legendo — miti, resnica, nevarnosti ter nasveti za zaščito otrok in družin pred lažnimi grožnjami.

Avtor: Leandro Alegsa

"Izziv Momo" je potegavščina in urbana legenda o izzivu na družbenih omrežjih, ki je v resnici nastala kot spletna panika in ni bil legitimni izziv, ki bi sistematično obstajal. Najbolj se je razširil prek delitev na Facebooku in sporočil na WhatsApp. Po širjenju zgodbe so ljudje poročali, da naj bi sporočila od računa "Momo" vsebovala nasilne slike, grožnje in navodila za nevarna dejanja, vključno s spodbujanjem k samomoru, snemanje teh dejanj in pošiljanje posnetkov "Momo". V nekaterih objavah so tudi trdili, da bodo objavili osebne podatke žrtev ali jim kako drugače škodovali, drugih naj bi zmerjali ali prestrašili. Kot del potegavščine se je uporabljala šokantna podoba ženske z izbočenimi očmi in širokimi usti, ki je pri mnogih povzročila strah in zgražanje.

Izvor in razširjanje

Slika, ki so jo povezovali z računi "Momo", ni bila ustvarjena za namene izziva — gre za skulpturo japonskega umetnika, ki je bila javno objavljena pred širjenjem zgodbe. Kljub temu so jo nekateri napačno razlagali kot masko, posebno ličenje ali dejanski profil osebe, kar je zgodbo naredilo bolj verjetno in strašljivo za gledalce.

Paniko so spodbudile objave, ki so brez preverjanja trdile, da je izziv povzročil več samomorov, tudi en primer v Argentini. Takšne trditve so kasneje preverjale pristojne institucije in policija je sporočila, da trditve o neposredni povezavi med "izzivom" in temi smrti niso dokazane.

Kaj je res in kaj laž

  • Res: Obstajale so delitve in sporočila, ki so vključevala grožnje in zastraševanje; slika, uporabljena v teh sporočilih, temelji na skulpturi japonskega avtorja.
  • Laž ali nepotrjeno: Trditve, da je obstojeval množični koordiniran "izziv", ki je samodejno silil otroke ali mladostnike k samomoru, niso bile potrjene; policijske in druge uradne preiskave niso podprle trditev o več množičnih samomorih, neposredno povezanih z izzivom.

Zakaj so takšne zgodbe nevarne

Urbane legende in spletične potegavščine lahko povzročijo veliko škode: širijo paniko, stigmatizirajo določene slike ali osebe, vodijo k nepotrebnemu pretiranemu odzivu javnosti in odvračajo pozornost od resničnih primerov zlorab na spletu. Mladostniki in bolj ranljive osebe so še posebej občutljivi na takšne vsebine, ki lahko sprožijo anksioznost ali poslabšajo duševno zdravje.

Kako ukrepati, če prejmete sumljivo sporočilo

  • Ne odgovarjajte in ne sledite navodilom od neznanih računov; ne klikajte sumljivih povezav.
  • Blokirajte in prijavite račun v aplikaciji (WhatsApp omogoča prijavo in blokiranje uporabnikov).
  • Ohranite dokaze: naredite posnetke zaslona in zabeležite številke ali uporabniška imena, a ne delite vsebine naprej, saj bi jo ponovno razširili.
  • Če gre za grožnje ali resno nadlegovanje, obvestite starše, skrbnike ali šolo in po potrebi obvestite policijo.
  • Če sporočila vsebujejo spodbudo k samopoškodovanju ali samomoru, takoj poiščite strokovno pomoč — pogovorite se z zdravnikom, psihologom ali klicno linijo za pomoč pri duševnem zdravju (lokalne številke poiščite pri zdravstvenih storitvah in organizacijah za duševno zdravje).

Preverjanje resničnosti in odgovorno ravnanje

Preden delite občutljivo ali šokantno vsebino, jo poskusite preveriti: uporabite iskanje po sliki (reverse image search), poiščite uradne izjave policije ali medijskih hiš ter preverjene strani za preverjanje dejstev. Ne širite neverjetnih trditev, ki nimajo dokazov — to zmanjšuje širjenje panike in lažnih informacij.

Zaključek

"Izziv Momo" je primer, kako se lahko spletne zgodbe in šokantne podobe sprevržejo v urbano legendo, ki povzroča strah in zmedo, čeprav temelji na napačnih ali pretiranih trditvah. Pomembno je, da ostanemo previdni, odgovorni pri deljenju vsebin in ukrepamo preudarno, kadar so vpleteni mladi ali ranljive skupine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je "Momo izziv"?


O: "Izziv Momo" je potegavščina in urbana legenda o izzivu na družbenih omrežjih, ki ni obstajal.

V: Kako se je prevara razširila?


O: Prevara se je razširila predvsem na Facebooku.

V: Kaj se zgodi, če nekdo vzpostavi stik z računom "Momo" prek družabnega omrežja WhatsApp?


O: Če nekdo prek družabnega omrežja WhatsApp vzpostavi stik z računom "Momo", dobi nasilne slike, grafične grožnje in navodila za nevarne stvari, vključno s samomorom, ter jih posname na video in pošlje "Momo".

V: Kakšne so dodatne grožnje, ki jih prejmejo te žrtve?


O: Žrtvam se lahko grozi tudi, da bodo njihovi osebni podatki objavljeni, da bodo prizadeti njihovi družinski člani, nekaterim pa se grozi celo s kletvicami.

V: Ali je bil "izziv Momo" odgovoren za smrtne žrtve?


O: Ne, "Momo Challenge" ni bil odgovoren za nobeno smrt, kot trdi prevara.

V: Kakšna je podoba, ki je povezana z "izzivom Momo"?


O: Slika, povezana z "izzivom Momo", je ženska z velikimi očmi in usti, ki je bila za nekatere ljudi šokantna in je bila uporabljena pri potegavščini.

V: Ali je slika, ki je bila uporabljena pri "izzivu Momo", dejansko skulptura?


O: Da, slika, ki je bila uporabljena v "izzivu Momo", je dejansko skulptura, ki jo je izdelal japonski umetnik, vendar so nekateri mislili, da gre za masko ali ličila.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3